Sončni vzhod na Bivaku pod Skuto (29.12.2022)

 Morda še zadnjič letos...pred poslabšanjem vremena in seveda koncem leta. Že včeraj sem mislil nekam skočit pred šihtom...pa nekako ni šlo vstat. Potem sem naumil, da bi probal kar sončni vzhod. Dan je kratek, sonce vzide pozno, sploh ne potrebno tako zgodaj vstat :) 

Na cesti proti Koncu tradicionalno zimsko stoji znak za prepoved vožnje, a je cesta v odličnem stanju. No...sorazmerno...glede na to, kakšna je običajno poleti. Pri žičnici je že en avto, v koncu Konca pa nobenega. In črno črna tema. 5.50 je ura, ravno približno 2 uri imam časa. 7.45 je predviden vzhd v Lj, a bo tu gotovo malo pozneje. 

Snega je precej pobralo, saj je vse kopno. Šele ob koncu gozda se začnejo prve zaplate, bolj konkreten sneg je od skoka naprej. Na vrhu je malo pomrznjen, a je v globino pregnit, tako da ni nobene potrebe po derezah. Višje postaja v globino trši, na zadnjem klancu pa ima napihano puhasto povrhnico. Zimski gojzarji so v kombinaciji s cepinom še vedno nudili dovolj opore in stabilen korak. Sem pa vseeno nataknil dereze pri sestopu. 

Nekje nad skokom, ali še malo prej, bi se moralo začeti svetlikati. A se je še bolj stemnilo. Gosta megla je kar vztrajala. Že sem se bal, da bo danes sončni vzhod potrebno gledati s srcem in bo očem ostal  neviden. A slabih 100m pod bivakom se je nebo začelo odpirati, na vrhu pa čudovita nagrada. Splačalo se je vstat in hodit po temi :) 

Sonce je vzšlo on 7.58. Nekje na azimutu 115-120° (takrat sem pozabil točno preverit). Ja, tisti osnovnošolski približek "sonce vzide na vzhodu" povzroči kar veliko napako :) A če nisi ravno profesionalni fotograf, ki bi želel sonce na točno določeni lokaciji ob točno določenem času, se niti ni potrebno preveč obremenjevat s tem :) 

Malo se ustavim v bivaku. Takoj ko ga odprem je zasmrdelo po cigaretih, tako da ga še malo zračim. To noč je v njem prespala dvojica, ki se je sedaj že odpravila nekam višje (spalke so še). Malo se razgledam...in morda je ta dvojica pravzaprav prišla pospravit bivak. Smeti, ki so v nekaterih objavah ležale po celem bivaku, so sedaj v vrečki. Vrečko vzamem v dolino. Najprej mi je skoraj malo žal, saj je iz nje kapljala...hm...kava z mlekom? Pa še ogabno je smredlo po cigaretih. Od tu torej ta smrad v bivaku...bo vsaj tam zdaj bolje. Saj bi lahko še kaj napisal o nemarni gamadi, ki pušča smeti v bivaku...pa se škoda razburjati na tako lepo jutro...

Dol je šlo precej hitreje. Srečam še 3 planice. Dvojica je namenjena na Tursko. Lepo...saj na tak čudovit dan bilo za it kam višje...a počasi že kliče šiht...






malo že kuka

pa še malo bolj




z mano gre v dolino






Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)