Storžič - Srednji vrh (13.12.2022)

 No, ene 85% Storžiča...glede na višino od izhodišča. Potem pa obrat iz varnostnih razlogov. Hm...ali pa niti ne za to. Morda sem se že prej podzavsetno odločil, da ne grem gor in sem rabil izgovor. Ker ni bil v osnovnem planu...in ker osnovni plan je bil že prekleto optimističen glede na razmere...

Nekam na sneg. Nekam, kjer bo za gazit. Nekam kjer...hja, hočem se zmatrat ;) No..samo ne tako kot za Hochalmspitze... Že dolgo se nisem. Na to kratko okno lepšega vremena. Odlično izkoriščen dan dopusta! Osnovni plan je bil greben od Bašeljskega vrha do Cjanovce. Pa sem zjutraj kar malo razočaran...v Mačah je manj snega kot v Lj. Je pa hladneje. -7 baje. Se pa temperatura občutno spusti na mestu, kjer se dolina zoži in postane bolj senčna. Pa tudi več beline je. Predvsem na račun debele plasti ivja. A tako zelooo mraz vseeno ni, potok je čisto normalno tekoč. 

Po začetku strmega vzpona nad zadnjim parkiriščem pa hitro posije sonce in postane prav toplo. Tista "prava" snežna odeja se začne na kakih 1000m, prej je bolj revščina. Kališče se kopa v soncu, dvojica se sonči, jaz pa vedno bolj pogledujem proti Storžiču. Mogoče pa...bi vseeno probal. Proti Bešeljskem sedlu je že zgaženo. No...ne tista prava gaz, je pa nekdo hodil. In tudi naprej. Površina je delovala precej stabilna, nobenih znakov plazov. Količina snega je tu vendarle precej manjša kot v Julijcih. 

Na dobrih 1900m gaz zavije strmo navzgor. Malo mi je čudno, ampak grem tu. Nenazadnje sem šel pozimi iz te strani samo 1x. Pa očitno je bil dvom upravičen, preidem na "žandarja", predhodnik pa je tu obrnil. Ali pa je nadaljevanje povsem prekril veter. Torej spet sestopim in del in grem naprej po pobočju. Recimo da razumem, zakaj je šel tu gor. Ni hotel čez pobočje. Občutek je tu malo manj prijeten. Po vrhu se delajo rahle klože, vmes je plast povsem nepredelanega snega, spodaj pa led, kjer prime la par zobov. Naredim še prerez podlage in se odločim, da za prvo zimsko letos se ne grem tega. Tako ali tako imam še precej za prehodit danes. Mogoče bolj zaradi slednjega... 

Pri sestopu že skoraj na sedlu srečam gospoda, ki gre gor "aja, cpin bi pa uhka meu". Ehm...ja...nakar vidim še derezice. Nekako ne komentiram opreme, ker opažam, da je veliko več nesreč zaradi neizkušenosti in neznanja, kot dejansko pomanjkljive opreme. Tako da samo na hitro rečem "pride prav ja,...pa tudi sam nisem šel čisto do vrha". 

Proti Bašaljskem vrhu (1744) pa prvo pravo gaženje. Ponekod spihano do tal, drugje pa do kolen. Pri sestopu v Mačensko sedlo pa bolj ko ne stalno do kolen ali še kaj več. Enako tudi pri vzponu na Mali Grintavec (1813). No, pa mam zdaj tisto...ko sem hotel gazit in se matrat...še preveč bo ;) Vmes se tudi vreme spremeni in se vedno bolj oblači, posledično postaja vedno hladneje saj ni več toplega sonca. 

Ostane še en dol in gor. Še malo manj strm in dolg vzpon na Srednji vrh (1853). Spet mešanica spihane podlage in gaženja do kolen ali več. To bo res zadnji vrh, Cjanovco bm tokrat spustil. Saj...če bi bilo še sonce...bi verjetno šel. Zdaj pa mi niti ni več do tega. In ja, tudi namatral sem se dovolj za danes. Na Srednji vrh je že nekdo prišel s krpljami z Dolge njive. Kar precej direktno, za krplje strmo linijo je izbral. Ustavim se še pri dolgi njivi in na hitro nekaj pojem, -7°C kaže tu, potem pa kar hitro dol. 

Pri avtu srečam še dvojico, ki se po šihtu odpravlja gor. Hm...danes se je bolj splačalo vzet dopust :) 




kapniki

pa spet kapniki


končno malo več snega











to še sledi






















vreme se je začelo kaziti

Košuta vsaj deloma še na soncu


pogled nazaj iz Srednjega vrha





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)