"Osvobodilna" Velika planina - po najdaljši poti (27.4.2023)

 Razmere so malo čudne. Višje je še precej snega, tudi novega, ki ni čisto stabilen...in zato morda ne najboljša opcija. Nižje je že precej vroče. Torej nekam do meje snega. Na Veliki planini pa je sedaj sploh višek sezoni z milijoni cvetočih žafranov. Preverjeno, sem že v nedeljo peljal gor skupino. Tokrat seveda ni bil voden izlet, zanimanja pa presenetljivo malo. Res, da vremenska napoved ni bila najboljša možna, a v prihajajočih dneh, na močno podaljšan praznični vikend, je še slabša. No, kdor gre gre, kdor ne pa pač ne :)

Sem si pa zamislil precej drugačno turo kot v nedeljo. Pravzaprav, kako iz Velike planine potegniti čim daljšo turo. Morda bi se dalo potegniti še bolj okoli riti v žep, a bi se bilo potrebno že res potrudit. Torej, od Calcita čez Primoža (ne bližnjica mimo), Pasje pečine na Gradišče, sestop pa mimo Konjščice, Dola, Martinj (oz Mrtn) steze in po Koželjevi do izhodišča. Z vsemi "dodatki za prijatelje", kot pravi Jelena. 

Pri Calcitu je malo pred 8 že blizu 20 vozil, še par pa višje. Nekaj jih že sestopa. Do Primoža kar obljudeno. Od tekačev, do precej bolj umirjenih sprehajalcev. Klasika. Naprej pa precej bolj mirno. Vse do tam, ko pride pot na Malo planino. Tu pa "kot na tržnici". Ljudi je bilo res precej. Kljub - že rečeno - ne čisto idealnemu vremenu. Večina seveda od kamnoloma. Na vrhu pa tudi nekaj čisto pravih turistov - v plaščih in hlačah na črto. 

Žafrani so na vrhuncu. Morda je zgledalo, da so bili že pred zadnjim sneženjem in da jih bo sneg "zvil", a temu ni tako. Takoj ko je skopnel, so pognali novi. In dejansko rastejo "iz snega" Tam, kjer je še sneg, po raznih kotanjah, je okoli zaplat povsem vijolično. Torej, takoj ko se sneg umakne, zacvetijo. In res jih je ogrnomno. Se vidi, da je čez poletje dobro pognojeno :) 

Vreme je bilo bolj ko ne oblačno. Na trenutke se je pokazalo sonce, pa se potem spet skrilo. Pivo na vrhu je bilo kar hitro za spit, ni bilo ravno za poležavat. Na trenutke tudi nekaj vetriča. Nič hudega sicer, a dodatno pa le hladi. Temperatura pa...glede na včerajšnjo napoved na ARSO naj bi bila nekje 5-6°C

Pri sestopu pa precej več snega. Je del proti Konjščici le nekoliko bolj osojen. Zaplate snega so večje, pogosto se neprekinjeno držijo skupaj. Je pa sneg povsem južen. In seveda v to stran ponovno precej manj obljudenosti. Od žičnice je že znatno daljša kot iz kamnoloma. Čisto nikogar pa ne srečava na Martinj stezi. No, še en planinec nama nekaj časa sledi od Dola, potem pa se le zagleda v telefon in očitno ugotovi, da ni na markirani :) Martinj stezo je s te strani precej težje najti n to početje odsvetujem vsem, ki niso šli že prej po njej gor. Razen morda tistim, ki imajo "res dober nos". (aja, malo pozabljam, da smo v dobi "digitalne orientacije") Je pa zelo lepa in slikovita, sploh čisto zgornji del nudi res čudovite razglede, s katerimi se markirana nikakor ne more primerjati. Sama pot pa brez posebnosti.

Po sestopu pa sledi še dooolga ravnina. Koželjena pot je lepa, deli po cesti malo manj. Ampak brez tega bi bilo že kičasto ;) Čisto za konec pa seveda obvezna analiza ture pri Jurju. 

na Primožu še vse jasno

po najbolj strmem klancu

tja gor

Pasje pečine

ni zime za eskime ;) 

na to stran je več snega

klasična analiza ture v teh koncih