"Nekaj ne preveč izpostavljene in preveč tehničnega." Nekako nisem čisto zaupal v stabilnost razmer. Pa še vremenska napoved je bila vse prej kot idealna. Hja, razmere so bile, kljub uradni dvojki tako tako...res ne bi šel v kaj bolj izpostavljenega. Vreme pa na koncu vrhunsko. Vrtaško sleme naštudiram po verjetno najdaljši možni poti. Krožni. Iz Mojstrane se hodil že davno tega poleti. Iz Črlovca gor pa čisto pred kratkim. Tisti vmesni del je malo neznanka. Verjento pod snegom, ki skriva pot. Hm...to bo tudi orientacijska veselica ;)
Ker je tura načeloma še vedno bolj kratka (no ja...pravzaprav ni) štartamo bolj pozno. Pa ker je napovedano bolj mrzlo vreme in se menda ne bo preveč prediralo. Fail! Parkiram tik pred znakom za prepoved vožnje v Vrata. Če bi višje, bo na koncu dolga. Bolje na začetku. Znak je bolj na sredini, a dovolj ozek avto gre še vedno mimo. Pravzaprav vsak avto, če le voznik ni preveč naroden. Do Črlovca smo v 1h. Še nikoli nisem tu dejansko hodil :) Naprej so podobne razmere kot 2 tedna nazaj. Kopno do cca 1500m. Tam kjer krenemo desno se začne sneg malo bolj. Pa potem po prečenju Malega Črlovca. Kjer so tudi prve težave. Sneg je lepo potlačil rušje in zgleda, da bo šlo kar "naravnost gor". No ja, malo višje je rušje spet pokonci, poti pa nikjer. Hja...malo nižje bo, mi nekaj pravi. Nič, potrebne bo nekaj borbe z rušjem. Saj smo kar hitro ven. Daleč od tistega lanskega "ultimativnega mazohizma." Prva zmaga danes. Gremo naprej.
Prečenje je kar dolgo. Snega pa ne tako malo. In presenetljivo gnil. Kot beli dan je jasno, da je bil tudi ponoči tu +. Pa gremo...go pol goleni, do kolen...tam pa tam do riti. Uro in pol dol pašnika, kjer pridemo na markirano pot. Uro in pol za 100 višincev. Do tu se načrtovana časovnica že kar spremeni. Pa še sonce se pokaže. Super! Saj sem ga sicer vesel...ampak vemo, kaj to pomeni. Prvi klanec po markirani poti (v resnici ne gre čisto tu). In spet prediranje. Vedno globlje. Do prvega kuclja - Urlež naj bi bil (ali pa je to tisti naprej) se sam vrh vedno bolj oddaljuje. Punci pravita, da bo dovolj. Tudi sam vedno bolj razmišljam v tej smeri. Ne bi gazil čisto do vrha. "Še par korakov, da vidim razmere naprej...tako ali tako bom verjento obrnil" A glej ka zlomka, prediranja je manj. Točka, ko se lomi tura... "Še par korakov naprej, malo bolje je". Pa še malo bolje. Od tu naprej je ponoči zmrzovalo. Vršni greben, ki se je prej vedno bolj oddaljeval, se začne približevati z neznansko hitrostjo. Jaz pa z neko čudno lahkoto grizem v klanec. Kot bi dobil nevidna krila. Nobenega pomanjkanja glikogena v mišicah, nobene pekoče mlečne kisline v stegnih. Kraška trma, s katero so naši nonoti premagali fašiste, ali pa tistih nekaj gorenjskih genov, ki so rekli, da bi bila potrata nafte se pripeljat sem in ne it na vrh ;) In vrh je hitro prišel.
Že dolgo ni bilo nikogar tu. Nobenih, niti najmanjših sledi. Samo 2 krokarja sta bila tik pred mano tu. Čudno. Pa tako blizu "civilizaciji". Nemara je res precej "manj zaželjena trofeja" od vrhov, ki sledijo v nadaljevanju grebena. Pira tokrat nimam. Ker so meteorologi napovedali mraz. Zato pa na hitro spravim vase 2 koščka domače potratne potice. Boljša polovica to res obvlada. Pa tokrat jo je delala sama...brez mojih...em..."nasvetov" ;)
Dol je šlo hitro. Od prej omenjenega pašnika do Vrtaške planine je še kar nekaj snega, niže skoraj ne več. Hvaležen puncam, ki sta zarisali pot v snegu in mi ni bilo potrebno razmišljat :) Niti tu ni bilo prej baje nobenih sledi. Šele do planine je nekdo prišel v preteklih dneh. Spet se dobimo malo pod planino, na zame "najlepšem" delu. 700m strmega sestopa po kopnem terenu v zimskih gozjarjih :/ In skoraj do minute natačno ujet čas, preden je začel dež. Vsaj nekaj od napovedi slabega vremena ;)
 |
| tudi to se najde na poti |
 |
| tu gremo desno |
 |
| in se začne s prediranjem... |
 |
| Mali Črlovec |
 |
| mogoče se tudi tu gor kam pride :) |
 |
| tu čez si nekako ne bi želel, če bi bilo še par stopinj več... |
 |
| od tu je zgledal še daleč... |
 |
| Vrtaški vrh |
 |
| Cmir, Vrbanove, Rjavina, Očak... |
 |
| še malo do vrha |
 |
| zasluženo :) |
 |
| sestop |
 |
| opast |
 |
| parkat je šlo zelo globoko...pa ne do tal |
 |
| še zadnji pogled nazaj |
 |
| Vrtaška planina |
Komentarji
Objavite komentar