Gradiška (22.4.2023)

 Baje je zime dovolj. Tako pravi Jelena in določi, da gremo na Gradiško. Na sonce, daleč od snega. Aja, pa nek tečaj feratanja bo danes tu, ugotovi Urška. Torej je fajn, da smo v steni pred njimi :) 

Na Gradiški nisem bil že lep čas. Nazadnje še preden so nadelali Otmarjevo. In priznam, da sem se slednje izogibal, ker ne maram preveč športnih ferat. No, saj "pravno" gre za ZZ planinsko pot, a je bolj podobna športnim feratam. Vsaj začetni del. Naprej je bolje :)

Furlanova je bolj za dušo :) Od zadnjega obiska je skala sicer precej bolj zlizana. Ja, zakrat še ni bilo tu množičnega turizma. Gor brez dotikanja železja. Edino parkrat stopil na klin...ker je pač tam :) Torej so stvari še vedno, kot morajo biti. Na izteku plezalnega dela Furlanove pa je tista "nova" pot, ki se spusti do začetka Otmarjeve. 

Vstop v Otmarjevo je res v stilu športnih ferat in je popolnoma upravičil vse moje predsodke. Plezanje po "lestvi" in potem prečenje na gosto nabitih skobah do previsnega dela, kjer pravzaprav niti ne potrebuješ dosti moči zaradi bogate obloženosti s skobami. Od tu naprej - torej nad previsom - pa precej lepše. Veliko razčlemb na kompaktni skali, zajla je samo še, da je v njej vpet karabin. Nekatere razčlembe so res "umetne" oz malo povečane s hiltijem, a te so predvsem za stope, za roke pa je dovolj naravnih oprimkov. Večina nadaljevanja je tudi v tem stilu. Še 2 ali 3 mesta z "lojtrico", večinima pa lepo poplezavanje. Torej navsezadnje...so bili predsodki malo pretirani in je razen začetnega dela zelo lepo speljana. Začetni del je sicer možno tudi izpustiti. Pa parkrat vmes so deli, kjer je možno po težji varianti. Ampak to pomeni predvsem na trenje in vlačenje na moč po zajli. 

Na lep dan in tempereturno precej bolj prijazen, kot je tu sredi poletja, je bila tudi obljudenost kar precejšnja. Plan, da smo gor in dol pred tečajniki, pa se je tudi izšel :) Par planov za zimo pa vseeno še ostaja...;)