"Gremo nekam gazit. Do jajc" Kakor mazohistično se sliši, ampak ja, to letos res povrešam v s snegom zelo skromni zimi. Vsaj v zadnjih dneh ga je nekaj zapadlo. Pravzaprav toliko, da so trenutno primerne lokacije samo tik nad gozdno mejo, pa še to ne preveč strma pobočja. V naši soseščini so v kratkem plazovi odnesli kar nekaj življenj...
Začetek proti Kališču ni obetaven. Toplo in blatno. Prve zaplate snega so šele nekje na 1300m. Ampak ko sneg postane "zvezen", se debelina hitro veča in pri koči (1534) že zgleda čisto spodobno zimsko. Naprej do Bašeljskega vrha (1744) je gaz že precej ožja kot do koče. Očitno Kljuke ne hodijo kaj dosti naprej. A še vseeno je čisto v redu gaz...to resnično občutiš, če stopiš malo ven iz nje 😅
Na Bašeljskem vrhu pa se gaz konča. In končno otroško (mazohistično) veselje 😂 Da snega res ni malo, pokažejo že prvi koraki. Globina gaženja je večino časa med koleni in ritjo. Do Mačenskega prevala gre pot bolj ko ne ves čas po grebenu in kljub snegu približno se skoraj cel čas tudi gibamo po poti. Kakšen manjši obvoz je kdaj iz varnostnih razlogov...npr opasti. Že gaženje navzodl je naporno. Sedaj pa se začne "bolj resen" del. 200 višincev na Mali Grintovec (1813)...
Prvi koraki so obetavni. Očitno je to pobočje veter bolj prijel, na vrhu je nekaj kložam podobnega. Skratka gornja plast snega je dokaj trda in ne gre globoko. Samo do gležnjev. Poti se tudi da slediti. A to je kratkotrajne narave...sčasoma so stopinje vse globlje... V nekem trenutku se mi sicer zdi, da gre pot bolj desno (kar se na koncu tudi izkaže, da je res) a bolj proti levi se mi zdi, da bi sneg znal biti malo trši in manj prediranja. Sam morda še nekaj časa tudi je tako. Potem pa se pod nogami hmalu začuti rušje. Ja, zdaj smo očitno res že kar stran iz poti tako da poskušamo samo še do vrha potegnit čim boljšo linijo.
Parkrat je borba s snegom kar "na nož". Do pasu v snegu, spodaj pa se še noga zatakne med rušnate veje. A preklinjanja niti ni, predsvem veliko smeha...včasih že malo ciničnega. Sneg je večino časa dokaj moker, tik pod vrhom postane suh s kložasto skorjo po vrhu. Malo spominja na Kamniško sedlo 10 dni nazaj...le da klože niti približno niso tako trde. Skratka, tak sneg je bolj zoprn kot tisti moker prej. Saj res nudi izjemno slabo oporo in ko se pogrezneš do pasu ali čez tudi težko izplavaš. Na srečo do vrha ni več veliko...
Na začetku sem imel še idejo, da zgazimo kar cel krog do Srednjega vrha in sestop mimo Dolge njive. Optimistično, a vem, da sem čisto dovolj nor za kaj takega...pa še nič kaj zmatran se ne počutim 😅 A po drugi strani se tudi čisto strinjam z Markotom, da bi bilo fajn čim več moči prišparat za jutri...v ledno plezanje ni pametno it crknjen že od prejšnjega dne...
Na vrhu si vzamemo malo časa...sončno in toplo je. Zares se je nebo odprlo šele sedaj in tudi odprto ni dolgo. Še ne del sestopa, potem pa oblaki spet zmanjšajo moč sonca. A za tiste pol ure se Storžič zasveti v lesketajoči belini, posamezne s snegom močno obložene smreke pa so kot iz razglednic. Sploh idelano pa bi bilo, če bi v naslednjih dneh močno pritisnil mraz in bi ta moker sneg premrznil v globino...potem bi ta kičasta podoba ostala še dolgo...a napovedi so žal drugačne...
Ena od sestopnih variant je bila po dolini od Mačenskega sedla. Spet bi bilo nekaj gaženja, tako da je morda še hitreje nazaj gor na Bašeljski vrh...kjer je tako ali tako že zgaženo...recimo 😆 No ja...pa Markotova kapa je ostala pogrešana nekje v tem področju. Že narejena gaz je očitno res pomagala, saj gre precej hitro gor. Le kape ni na spregled. In ko je že skoraj proglašena za pogrešano do pomladi, se najde na nepričakovanem mestu. Že na sestopu iz Bašeljskega vrha. Oz, da smo natančni - Mojca jo najde 😆
Postanek v koči, pivo je vsekakro zasluženo. Pa še razodetje doživimo glede ene večjih skrivnosti danes: kdo so Kljuke 😆 Kar nekajkrat se že šel tu mimo, tudi v koči še zdaleč nisem prvič...ampak očitno nisem nikoli šel za tem. Skratka, kot vsak "lokalen kucelj" ima tudi Kališče svoje najbolj zveste obiskovalce. Za nekatere vpisna kniga razkrije, da so bili samo letos že več kot 40x gor.
In po lepi zimski turi vendarle spet ena anomalija...gojzarji so na koncu povsem blatni...bolj spominjajo na Rock Otočec kot gaženje do riti. Računam do bo vsaj jutri drugače...
 |
| Kališče |
 |
| pri koči že malo bolj zimsko |
 |
| prvi pogled na Storžič |
 |
| proti Bašeljskemu vrhu |
 |
| gaz je ok...ven iz gazi pa ni za it |
 |
| Bašeljski vrh, zadaj Mali Grintovec |
 |
| Košuta v ozadju |
 |
| Storžič najbližje danes |
 |
| proti Mačenskemu sedlu |
 |
| malo sneži |
 |
| naporno gaženje navzdol 😂 |
 |
| Mačensko sedlo |
 |
| za začetek klanca gre kar dobro |
 |
| včasih se je težko izkopat |
 |
| na vrhu |
 |
| influencerska 😅 |
 |
| nebo se razjasni |
 |
| do Srednjega vrha bi bil še en kos poti |
 |
| igra narave |
 |
| pogled nazaj na Mali Grintovec in potegnjeno gaz |
Komentarji
Objavite komentar