Tokrat si zamislim eno krajšo predšihtno. Po tem, ko se v sredo časovnica skoraj ni izšla si rečem, da raje ne pretiravam. Pa iz tiste krajše še "malo" podaljšam...in sem spet malo v škripcih 😅
Osnovni plan je od kamnoloma čez Hud konc do Kamniškega vrha, sestop na severno stran v dolino Korošice in zadnji del po Koželjevi. Na Kamniškem vrhu sem hitreje od pričakovanj, ravno kakšno minuto čez 1 uro. In ob 7.50 nisem prvi vpisan v knjigi danes 😅 Na sedlu proti Ojstrici naj bi zavil dol...ampak ko sem že tu skočim še na vrh, saj je samo par min. Takrat pa precej radikalna ideja... Kaj pa če... bi potegnil še po grebenu in sestop dol preko Markove ravni? Pogledam na uro in hitro preračunam...če sem 10.30 pri avtu je še ok. Mogoče bo treba dol po cesti malo laufat 😆
Do razcepa, kjer gre leva proti Kriški planini je pot brez posebnosti, naprej je sicer markirana pot že precej slabše sledljiva. "Napako" naredim, ko nadaljujem po markirani, namesto da bi zavil na vlako v Markovo raven. Nič hudega...saj je samo kak kilometer in pol več. Pa 150 višincev. Kot da bi imel časa na pretek 🙈
Pot proti Planini Koren je spet bolj vidna in povsem normalno sledljiva. Čeprav je že skoraj 2 leti zaprta. Ima tudi nekaj nadelanih obvozov. Tam, kjer jo je poplava odnesla. Nižje ko sem, bolj se vidijo posledice ujm. Od Markove ravni dol je cesta nekaj časa še ok. Vse dokler ne pride do dela, kjer gre bolj ko ne ob potoku in kjer je par mostov. Bolje rečeno - kjer je bilo par mostov. Večine teh mostov ni več. Ali pa je ostal samo most, dovozna nanj pa ni več. Občutek imam, da cesta še ne bo prav hitro sanirana. Še najbolj "spektakularen" je pogled na delu, kjer je soteska najbolj ozka, tik nad (oz iz moje smeri pred) razcepom za Koželjevo. Zanimivi tolmunčki so nastali namesto ceste. Pa izpostavljeno prečenje čez spolzke skale nad njimi. Skakanja po kamnih čez potok je pa že pred tem kar obilo.
Koželjeva se zaprta. Upravičeno. Glede tega sem se sicer že prej pozanimal...ni čisto tako, da poti "sploh ni več", kot je pravilo izročilo takoj po poplavah. Jo pa je na 3 mestih odneslo. Gledano ob toku navzdol, prvič grem kakih 50m tik ob strugi Kamniške Bistrice. Nič nevarnega. Vsaj pri tem vodostaju. Drugič je namesto poti urezana grapa, gladka spolzka skala in nevarno za padec po skalah. Malo višje od poti, kjer so vidne stopinje, se da z nekaj občutka dokaj varno čez. Tretjič je ponovno urezana grapa. Zelo zoprno. Še najbolj od vsega. Za kolikor toliko varen vstop v grapo se "abzajlam" ob bukovi veji. Edina pametna stvar za prijet...kopriv in robide raje ne bi 🙈
Takoj ko sem čez srečam 2 gospe, ki hodita v nasprotno smer "Kako je naprej?" "Zelo zoprno. In mislim da ni potrebno posebej poudarjat, posledično tudi nevarno". Saj sta delovali izkušeni pohodnici in ne dvomim, da se znata pametno odločiti zase. V kakšni drugi situaciji bi brez problem počakal, da vidim, kako se bosta odločili...tokrat pa...nekako ne morem pustit pacientov čakat 🤣 10.35 sem pri avtu, kar je samo 5min zamude glede na plan. A že od Markove ravni dol skoraj cel čas s tempom...ki ni bil več čisto uživaški...😅
 |
| kranjska lilija |
 |
| že nad Hudim koncem |
 |
| bukev bo zgleda dobro obrodila...se spet obeta invazija miši? |
 |
| pogled proti Ojstrici in Kržišču |
 |
| bivak zunaj |
 |
| bivak znotraj |
 |
| Ojstrica |
 |
| tu dol |
 |
| nekoč je bila gozdna cesta |
 |
| nekoč je bil most... |
 |
| ostala je...ehm..."markacija" na mostu |
 |
| tudi tega mostu ni več |
 |
| pa ceste tu tudi ne |
 |
| namesto ceste nastalo mokrišče |
 |
| pa še najbolj "spektakularen" del |
 |
| najbolj delikaten del, kjer je odneslo Koželjevo |
 |
| toliko o kratki... |
Komentarji
Objavite komentar