Prečenje Stol - Vajnež (10.12.2023)

 Za uvod v zimo si zamislim nekaj tehnično ne prehudega, a spet ne čisto lahek in kratek sprehod.😁 Navsezadnje so razmere nekoliko "kočljive". Nevarnost plazov je nizka, snega je še dokaj malo, je pa ta še precej nepredelan in pogoste so menjave snežnih in kopnih delov. Pa v te konce je fajn it pozimi, saj se v tem obdobju še ni prijel virus odiranja s parkirninami. Poleti je že druga pesem...

Ponoči je padlo par cm snega. Cesta je že od jezera naprej hitro bela. Bo šlo dokler bo šlo...upam, da ne pride kdo nasproti. In dejansko je z nekaj občutka dokaj enostavno šlo do križišča za Ajdno. Za zvozit še naslednji klanec je pa čisto malo zmanjkalo. Pa malo se mi je že zasmilila sklopka. Torej samo ene 15min več hoje, kot je v (teoretično) idealnem primeru. Zadnjega ovinka pred kočo pozimi še vsak 4x4 ne zvozi. 

Ko stopiš ven iz avta je povsem jasno, zakaj ne gre naprej. Že peš je potrebna velika previdnost.😅Eden redkih primerov, ko bi v hribih še "mestne derezice" koristile. Seveda samo do koče. Omenjam zato, ker za nazaj so celo bile vidne sledi tega čuda...

Proti Žirovniški planini je precej bolje, ledu pod tanko plastjo snega ni več. Tudi strm del od planine naprej je stanje podobno. Višje, na osončenih mestih (trenutno je še oblačno, a se oblaki počasi umikajo) je pod snegom kakšna ledena plošča. Večinoma se da uganiti, kje. Tik pod Prižnico je teh mest več. Pogovarjava se že o derezah, a se nad Prižnico stvari spet malo spremenijo. Maja si jih nadene, jaz grem naprej brez. V takih razmerah sta obe odločitvi pravilni, odvisno od izkušenj, pa tudi obutve. Bolj trd, zimski čevelj v snegu bolj drži, letni seveda manj. 

Ko se že približujeva sedlu med obema Stoloma (no, pravzaprav stolu med vrhovoma😆) pogledam proti tisti kratki grapci, ki pelje na vrh. "Greva po grapi?" Vprašanje je seveda retorično. Maja tako ali tako niti ni mogla ugovarjat, saj je še ne uro nazaj razlagala, da mora letošnjo zimo zlest vsaj 3 grape, da bo "povišana" v mlajšo pripravnico. Greva seveda ob polnem zavedanju, da razmere še niso idealne. Sneg je nepredelan (plazovito ni) in čeprav ga je do kolen ali čez, spodaj že praskaš po skalah. Ampak ok, za uvod v zimsko sezono vsaj nekaj 😁

Na vrhu je sončno in skoraj brezvetrje. A ko si 5min pri miru ugotoviš, da čisto poletne temperature le niso. V nadaljevanju je prvi del sestopa malo zoprn. Nekje do križišča za Avstrijo so dereze ne samo nepotrebne ampak dejansko odveč. Snega je malo in je mehek, spodaj pa skala. A v enem samem koraku se razmere povsem spremenijo, naenkrat postane podlaga poledenela. Kako prav, da jih nisva snemala dol. V nadaljevanju se podlaga še večkrat menja. 

Na tistem križišču je tudi precej vetrovno, par slik naredim in že zanohta. 2m naprej pa spet mirno. In tudi to se je vmes parkrat menjalo. Naslednje močno vetrovno mesto je bilo sedlo med Potoškim stolom in Vajnežem. Na vrhu Vajneža pa presenetljivo spet skoraj povsem mirno. "Popravim" še skrinjico, saj je bil pokrov odprt, ker je bila skrinjica nekoliko zvita. Bi skoraj dal roko v ogenj, da se ni zvila sama...😐

JZ pobočje Vajneža pokriva malo debelejša snežna plast, kot je bilo večino današnje ture. Tu se tudi malo jezim, ker nisem dal gor gamaš. Ja, še celo v grapi niso bile potrebne. A do bivaka na Belščici si hitro, od tam naprej pa je bolje, sneg ne sili več v čevlje. Srečava še dvojico, ki gre zgleda gor na sončni zahod. Danes bo gotovo romantičen😁

Strm sestop do Urbasa. Omočje je malo spremenjeno od kar sem bil nazadnje tu. Letošnje poplave so naredile svoje. Sicer je gibanje tu prepovedano, ker je zaradi aktivnega plazu baje smrtno nevarno...a kaj, ko to izveva šele ko zapustiva področje. 🙊Še čisto za konec pa ena cvetka... "Levo gre pot mimo koče, a lahko skrajšava desno, prideva direktno na križišče k avtu." Suvereno, brez da bi pogledal zemljevid. To storim šele, ko začne cesta malo čudno zavijat. In potem vseeno skozi gozd prečiva mimo koče...desna ne bi bila krajša...🙈

p.s. kljub humornim vložkom in uvodni "oceni težavnosti" je potrebno vsako zimsko turo v visokogorje vzeti z vso resnostjo, za neizkušene nikakor ni lahka in brez nevarnosti.



pogled iz Prižnice







zgleda mrzlo ;)


v grapo



Mali Stol in zadaj avtohtona ljubljanska megla 


pazljivo na robu








Stol, malo dlje Vrtača








novost v Urbasu



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)