Turska gora čez Žmavčarje (24.12.2023)

 Je bila za izkoristit lepa nedelja...no ja, sobota je bila lepša, a tudi delovna. Dobra stvar bolj oblačnega vremena je, da se sneg ne začne takoj predirat. Včeraj je bil menda kar južen, danes ok, malo južen je postajal šele pri sestopu, tam nekje okoli bivaka, prej pa nič.

V koncu že kar nekaj avtov, še več nižje v Kamniški bistrici (v tem času je tabla za prepoved vožnje). Nisem ravno zgoden. Že takoj po štartu prva ovira - "zapornica" v obliki podrte smereke čez pot. Naprej gor pa tudi še nekaj posledic letošnjih neurij in poplav a ni takega opustošenja kot prejšnji teden. Tudi pot tu ni zaprta. Logičo, saj je uradno - ni.😆

Sneg se začne nad skalnim skokom. Je pa hitro poledenel. Čez dan se stali, ponoči zmrzne. Nekaj časa še hodim brez derez po že narejenih stopinjah, nataknem si jih nekje na pol poti med skokom in bivakom. Na zadnjem, tistem najhujšem klancu pod bivakom ujamem in prehitim dvojico. Šla sta po že narejeni "polgazi". Tam se je vseeno udiralo do pol goleni, jaz raje vlečem svojo linijo. Kjer je čim manj snega in čim bolj ledeno. Tako je izguba energije precej manjša. "Pomoje je ta lažja varjanta". Naposled mi tudi dvojica sledi. V tem delu je snega bolj malo, večinoma je spihan, bolj globok je samo po srednini grape. 

Proti jugu se kaže sonce, a tu je vse okoli oblačno. Visoka oblačnost, meglic ni, tako da je vidljivost dobra. Pri bivaku rahel vetrič, ki se v nadaljevanju stopnjuje in doseže na vrhu Turske neko zmerno stopnjo, bi rekel da ne več kot 50-60km/h. Še nekdo gre pred mano na Tursko iz te smeri. Iz Turskega žleba ravno pokuka turni smučar, ki s strumnim korakom nadaljuje proti Rinkam direktno po grebenu. Pogled v žleb pa razkrije še nekaj vzpenjajočih se planincev. 

Od izhoda iz žleba proti vrhu se mestoma nekoliko predira, "polgaz" je že potegnjena. Opasti zgleda da ni pretiranih, a se pri sestopu (za gor ni vidna) pokaže ena precej hinavska. Tako da odsvetujem stopanje ven iz gazi. No, pa saj je splošno znano, da v snegu ne hodimo preveč po robu 🙂

Na vrhu nisem dolgo, par slik in dol. Hudega mraza sicer ni. Veter je nekako jugo-zahodnik, ta je običajno topel. V bivaku si vzamem malo časa, da nekaj malega na hitro pojem, saj nisem od zajtrka nič. Pa tudi če sploh ne bi nič, ne bom ravno "padel v švohost", jutri nastopi čas pojedin. 😅Vmes se oblaki že malo raztrgajo in posije sonce. Mogoče sem pa še prehitro štartal in bi mogel tako pozno kot prejšnji teden. Kot štajerska trojica, ki jo prej omenjam v žlebu. Ravno na vrhu žleba se potem srečamo pri sestopu. Po drugi strani pa v soncu korak postane bolj naporen...

Pri sestopu me malo zanese in grem bolj v sredino grape, tam kjer je zimska varianta. Pa hitro ugotovim, da je snega za kaj takega še močno premalo. "Zeleno ki te ljubim zeleno" al kako gre že tista? Kokopak, govora je o zelenem rušju.🙈 Pa o travi, ko se rušje konča. Ta je še bolj spolzka od snega. Malo prehitro sem dal dereze dol.

Pri avtu smo istočasno z vsemi, ki sem jih danes srečal (seveda iz te smeri). Malo še poklepetamo in domov. Potici nasproti 😁

Rampa čez pot

Posledice ujm


Novoletna smrekca 😁







V oblakih, proti J nekaj sonca


Turska gora


Turski žleb

Brana, Kamniško sedlo, Planjava 

Mrzla gora in Avstrija 

Rinke, Skuta, Grintovec


Korak in pol iz gazi...pa imaš luft pod sabo...


sonce se je začelo kazati









Zimska grapa...če je sneg seveda

Izgubljena nogavica





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)