Kamniški dec je taka "hvaležna" pred/pošihtna tura. Ravno neke prave dolžine, ne preveč obljudena, razgleda...a ko si tolikokrat gor, nekako iščeš še druge pristope, ne samo tistega klasičnega. Najprej sem malo gledal po zemljevidu opcije, potem pa na hribi.net najdem lepe opisne in slikovne reportaže vzpona čez Mašenik 😁
Na hitro se tako zmenimo na pošihtno soboto na letošnji dan mladosti. Za začetek bom samo potrdil, kar so napisali že vsi drugi - predvsem je zelo strmo. Neke poti, oz vsaj sledi kakšne stezice - ni. Gor greš po občutku. Včasih tudi po vseh štirih po listju in zemlji. Priznam, da sem se zadnji del vzpona držal malo preveč levo in tako smo imeli dodatno nepotrebno prečenje zelo strmega pobočja. No...pravzaprav smo se malo spustili do lažjega terena in spet gor. Moja napaka, orientacija je pač moja odgovornost 😅
Mašenik je že sam po sebi kar zanimiv in presenetljivo razgleden vrh. Presenetljivo, glede da je samo skala, ki štrli iz brega v družbi mnogo višjih sosedov.
A od tu naprej se šele začenja zahtevnejši del ture. Prečenje naprej proti Decu je res divje. Prva škrbina v grebenu je ostro odrezana in potrebno je malo naokoli dol. Potem pa prečenje in gor v zelo strm teren. Na začetku zemlja, naprej resa. Tisti zemljat del je sploh zoprn. Za dodatno popestritev je bilo še malo vlažno od današnje plohe. Še najbolj zanesljivi oprimki so tu bukove korenine. Ampak spet je za pazit, vmes so tudi take trhle. Naprej pa strmo gor skozi pobočja rese...kjer spet nimaš druge, kot da zaupaš v silno moč korenin, ki zdržijo tvojo živo težo s karakterjem vred 😆 Iz tega dela doslej nisem videl nobenih slik...baje si tu nihče ne upa vlačit telefona iz žepa (torej prve sploh objavljene slike)😅🙈
V nadaljevanju zadeva postane lažja, saj gremo točno po ozkem zaraščenem grebenu. Vmes je še ena strmo odrezana škrbina. Nekateri grejo baje naravnost dol, a nisem čisto zaupal razpokanim skalam, ki so štrlele iz zemlje. Levo je malo lažji obvoz. Lažji, ne lahek...da ne bo pomote. A kdor je že prišel do sem...mu ne bo več pretežko 😆
Spet po sedaj širšem grebenu, menjava bolj ali manj strmega vzpona. Tu je tehnično čisto lahko. Do zadnje stene. Že od daleč zgleda preveč pokončna. Skratka, prezahtevna. Nekako vidna stezica pa pelje mimo nje. A zazdi se mi, da kakšna stopinja vodi tudi pod steno...in nekako me potegne v tisto smer. Za kake 6-7m jo je. Nekaj modrujemo o trojki. Če je to to in je naprej lažje, bo šlo. Saj načeloma tudi bi...a ko ne veš točno, če je to res to...pa še šopi trave so med skalami v steni...tako da nekje v sredini obrnem.
Po že prej vidni potki smo hitro na tisti "klasični" stezi do vrha. Vrh stene pa, kot sem pravilno predvideval, pripelje na ramo tik pod vrhom deca. Na ravninco na vrh grebena, kateri sledi samo še kratek plezalni del.
Na vrhu si zasluženo odpremo pivo in uživamo v razgledih. Zelo lepo popoldne/večer se je naredil/o po tisti plohi okoli dveh. Medtem na vrh pride še en "trojček".
"O, ti si tudi 2 pripeljal"
"Tako je zgleda v teh časih"
Izmenjamo si še usluge s skupinskim fotografiranjem in sestop po običajni. Debata nanese še na
lansko turo v skoraj točno tem času v te konce in piknik Rašičanov pri Jurju. Morda pa ga imajo spet in se gremo kaj podružit. A muzike ni slišat...tako se brez da bi se zapeljali tistih 300m odpravimo domov. Napaka...baje je piknik dejansko bil 😅🙈
 |
| strmo |
 |
| preveč levo smo bili |
 |
| razgled iz Mašenika |
 |
| proti Decu |
 |
| škrbina, kjer je bilo potrebno levo |
 |
| zoprno prečenje strmega terena |
 |
| še pogled od zgoraj |
 |
| čez strmo reso...nekako korenine držijo ;) |
 |
| je že lepše in lažje |
 |
| lepo poplezavanje |
 |
| spet odrezana škrbina, tudi tu je šlo po levi |
 |
| še zadnja strma stena...naokoli |
 |
| Planjava in Zeleniške špice |
 |
| dan se poslavlja |
Komentarji
Objavite komentar