Tokrat bom napisal "v drugo gre rado" 😆 Prvič,
prejšnji mesec, pač res niso bili pogoji najboljši. Malo pod grebenom seveda gre markirana pot, a ideja je bila čisto po grebenu. Tisti del od Malega vrha (2017) do Planine Seča. Kjer je teren najzahtevnejši. "Neka pot mora biti, če drugega ne, so nekoč tu graničarji barvali konfine" sem menil takrat. No, potem zvem, da je dejansko skalaška pot. Konfinov pa v tem delu grebena... ni.
Štartam ponovno iz Javorniškega Rovta, malo pod CŠODjem. Tokrat izpustim Boncle in grem gor mimo rudnika. Posledično je ta del precej manj brezpoten. Pravzaprav nič, vse do vrha Vajneža vodijo rumene markacije. Vajnež tudi izpustim. Ne da se mi...pa čeprav kaj dosti več kot pol ure ne bi vzelo vse skupaj 😅 Najvišja točka je tako Mali vrh. Že po kratkem spustu pa se začne tisti ZZ del. Pot je sledljiva, kakšne pretirane borbe z rušjem ni. Sama izpostavljenost je na par mestih kar znatna, a bolj kot to je problem slaba skala in zelo krušljiv teren. Za to je potrebna velika previdnost. Vmes je par zajl, pritrjenost le teh pa seveda ni na nivoju, kot na markiranih poteh. Na enem mestu so skobe. Tudi tam je potrebna pazljivost, ob nepravilni obremenitvi lahko tisto srednjo hitro izpulimo. Stopit gor pa je varno.
Torej za ljubitelje bolj divjih terenov, ZZ brezpotij ali neoznačenih poti vsekakor je vredno it. Ni niti slučajno tako lepo poplezavanje kot recimo kakšen Kaptan. Ok, to je sicer osebni pogled...morda ima kdo celo rad krušljivo skalo...čeprav dvomim 😅 Je pa ta del precej kratek. Dolg vzpon proti Struški je potem precej bolj monoton.
Na Struški poklepetam s skupino iz PD Trzin. Še vedno se da sončit, a je že precej več oblakov kot zjutraj. Sestop proti sedlu Kočna grem malo po markirani, malo po kravjih stezicah. Nameraval sem podaljšat še do Krvavke...a sem si ob masah, ki so se valile tam čez hitro premislil. Ko hodiš cel dan bolj ko ne sam, po zelo neobljudenih poteh...bi bil to prevelik šok 😆 Nenazadnje so pa narcise tudi na Ptičjem vrhu (1545).
Zadnji del sestopa uberem, namesto markirane po cesti, po učni poti. A je ta (verjetno od lanskih ujm) močno prizadeta. Pakrat jo vmes čisto zmajka. V spodnjem delu pa ravno potekajo gozdarska dela in parkrat skačem čez zelo blatno vlako .
 |
| Planina Stamare |
 |
| Hrašenska planine - oh koče je ostalo samo ogrodje. Verjento obnova |
 |
| proti Vajnežu |
 |
| kakšno snežišče je še |
 |
| tja naprej |
 |
| Mali vrh |
 |
| Vajnež ni tako daleč |
 |
| pot je sledljiva, pretirane borbe z rušjem ni |
 |
| tu sem zadnjič obračal zaradi snežišča |
 |
| razbite skale |
 |
| preveč do roba...nazaj ;) |
 |
| strmo dol... |
 |
| srednje skobe NE preveč šlatat...samo stopit gor |
 |
| možen izstop |
 |
| dobesedno abzaj...zajla spodaj ni pritrjena |
 |
| spodaj je markirana pot |
 |
| pogled nazaj na greben |
 |
| lepa jasa |
 |
| na Struški |
 |
| zasluženo :) |
 |
| gneča na Golici ;) |
 |
| Korenščica in sedlo Kočna |
 |
| Golica iz Ptičjega vrha |
 |
| spodjedana učna pot |
Komentarji
Objavite komentar