Včerajšnja pošihtna se je kar malo zavlekla. Danes je bilo vreme rahlo vprašljivo, tako smo zmenjeni, da se zjutraj - ne prezgodaj slišimo, kaj bi bilo za it in koliko nas bo Bolj stabilno vreme je kazalo proti Z, KSA so že vprašljive...pa mi kapne, da bi bilo za povezat Košutico do Starega Ljubelja. Gor pa iz Hajnževega sedla, kjer tudi še nisem hodil.
Do Planine Korošica (1554) brez posebnosti, pot gre v glavnem po vlaki/gozdni cesti. Oskrbnika ravno obdelujeta vrt, je pa to ena redkih koč, kjer se še dobi čaj iz lokalnih zelišč in ne "iz vrečke". Saj vem, razlog, da je temu tako, je v birokratskih preprekah. Kuhati čaj iz zelišč je danes že skoraj prepovedano...
Naprej proti Hajnževemu sedlu (1701) ter na vrh Košutice (1968). Takrat pozimi sem izbral Z pot, ki je manj izpostavljena ob te. Verjetno kar prava odločitev, še tako je bilo eno mesto rahlo kočljivo. Malo pod vrhom je krajši skok v škrbino, varovan s precej ohlapno zajlo. Neveščim takega terena bi detajl lahko povzročak težave.
Še vedno je oblačno, a razgledi z vrha se vseeno kar odprejo. Tiste "grožnje" iz pred kake pol ure, da bo megla ovila vrhove kot je do takrat že dele Košute, se niso uresničile, saj se je bolj kot ne razgradila. Na vrhu malica in pir, potem pa nadaljevanje proti Ljubelju.
Sedaj mi je šele povsem jasno, da sem takrat pozimi, ko sem gazil tu gor brez da bi bila pred mano kakršna koli sled, hodil točno po poti 😁 Je pa pozimi morda pot celo bolj prijetna. Precej je namreč strmo in pošodrano. Do Malega grunta...od tam naprej se teren precej uravna.
Zadnji del proti Ljubelju je močno načela erozija. Na par mestih se bo verjetno že v roku nekaj let pot precej spremenila. Ponekod se iz mejnega grebena že zdaj spusti globoko na avstrijsko stran. Po vrhu iz na slovenski strani zaradi aktivnega podora ne gre.
Proti Povni peči je "tradicionalno" blatno, naprej pa se začne tisti zračen in na trenutke močno pošodran greben Ljubeljščice. Spet na trenutke pa je skala čisto ok. Kar lep grebenček sicer za ljubitelje malo bolj divjih poti. Ni markiran, a je pot dobro sledljiva. Tehnično pa nekje na spodnji meji ZZ poti.
Analiza ture na Zelenici odpade, saj je koča ob 16 že zaprta. Se bo očitno treba malo nižje ustavit. Do Ljubelja potem po "zgornji" poti, od parkirišča dol pa kar na počez. Na tem mestu Majo kar malo prestraši "bambi". Malo prej je tu čez tekla srna. Očitno mama, ki se je umaknila na varno razdaljo in opazovala pravkar skotenega mladiča. Hitro se premakneva naprej, da čim manj zmotiva dogajanje.
Za konec pa še čez nekdanje taborišče. V "spomin in opomin" ter "nikoli več" so slogani ob takih spomenikih. O iskrenosti tega "nikoli več" pa se človek resno vpraša, potem ko naša politika sicer nekaj leporeči, a kot del zahoda tiho podpira šolski primer genocida, ki se prav ta trenutek dogaja kakih 3000km stran...
 |
| Planina Korošica |
 |
| Hajnževo sedlo |
 |
| proti Velikemu vrhu se dela megla |
 |
| ozek greben |
 |
| spust v škrbino |
 |
| greben Košute...ne čisto cel |
 |
| planina, zadaj desno Begunjščica |
 |
| tu je pozimi letelo dol naravnost |
 |
| Košutica že zadaj |
 |
| čez Grunte |
 |
| erozija proti Vršiču |
 |
| pošodran greben Ljubeljščice |
 |
| pa malo boljša skala |
 |
| daleč je že Košutica |
 |
| Koča Vrtača |
 |
| slepec |
 |
| bambi v podrasti |
 |
| nikoli več...pa vendar se malo stran od nas pravkar dogaja... |
Komentarji
Objavite komentar