Tokrat en lep sprehod v "zimsko pravljico". 😁 Nekaj snega je zapadlo čez teden, hujše otoplitve še ni, tako si obetamo nekaj tistih zimskih prizorov po drevesih in še kje. Pričakovanje je bilo opravičeno 🙂
Cesta do Zajavornika je bolj ko ne normalno prevozna. Če si pač vsaj malo vajen zimskih razmer. Pa za zelo nizke avte tudi ni. Kolesnice v ledu so občasno malo globlje. Na izhodišču je že kar pesto. Smo pa tudi že precej pozni...blizu 10 je že. Smučarji bi rekel, da skoraj v večini. Malo se mi milo stori...ampak ja, sem obljubil, da jih ne bom vzel s sabo. Se potem tolažim, da je tako ali tako polno kamenja vmes. No, saj tudi je. Enkrat je vmes pot v dolžini par m povsem kopna. Še višje gor je komu škrtalo pod smučmi.
Po prihodu iz gozda pod kočo pride zimska pravljica bolj do izraza, saj je snega z višino nekaj več, še vedno pa majhna količina za ta čas. Od koče naprej so gazi in smučine malo pomešane oz se večkrat prekrivajo, tako da je na trenutke celo malo gaženja, saj se predhodnih stopinj včasih ne razbere. Ja, od koče naprej so smučarji že v večini.
Zadnji del proti vrhu se dokončno odpre pogled v vse smeri in tudi pride potrditev, kako pravilno je bila izbrana tura, saj ni povsod v okolici tako jasno. Ko v šali rečem, kako fajn sem izbral, se Valentina takoj in strogo oglasi, kot tisti Švicar v reklami za ricolo "Kdo je izbral?!" 🤣
 |
| pod kočo |
 |
| po poti naprej |
 |
| "kot smetana na sadni kupi" ;) |
 |
| razgled se odpre |
 |
| vsaj ena pustna ;) |
Komentarji
Objavite komentar