Turni Kanjavec iz Krme (21.3.2025)

marec 22, 2025

"V petek imam dopust...še kdo za kam?" Pa pravi Janez "Jure predlaga Kanjavec iz Krme." Uf...em...če grem zraven, bom "jebal ježa". Kanjavec ni nikoli kratek, potem pa še začetnik z dvema profesinalcema. Če ne grem...najbolje, da si kar vzamem na šihtu škatlico Lexaurina, ker bom potem še 3 dni jezen sam nase🤣 Na koncu Jure predlaga, da se dobimo kar v Krmi. Pametno...mu ne bo potrebno čakat...😅

Naj bi se dalo prismučat do avta. Saj neko smučino od včeraj ali predvčerajšnjim se še celo vidi. No ja...nekomu reees ni bilo škoda smuči. Mi si jih namestimo na cca 1300m, kar pomeni okoli 2,5km hoje. V eno stran. Jure že takoj štarta s silovitim tempom. Skoraj tečemo. Dokler smo peš še nekako brez težav sledim. Na smučkah se bolj pozna pomanjkanje izkušenj oz še nedodelana tehnika gibanja. Saj bo...počasi se izboljšuje. "Aja, bolj začetnik si v turnem...pol pa sploh fajn, da si se odločil za najdaljši turni smuk v Sloveniji". Ehm...v nekem "samotolaženju" poskusim poiskat argumente, da menda pa ja obstaja še kakšen daljši...a nisem ravno uspešen...

Do Bohinjskih vratc (1973) že pridelam par minut zaostanka. Sledi spust v Velsko dolino. Na začetku je trda ledena podlaga, potem prečenje plazovine, zadnji del pa dejansko začnem uživat v smučanju...in kar prehitro zmanjka 300 metrskega spusta. Ja...teh slabih 300m bo treba za nazaj še nadoknadit...

Spet kože gor in nadaljevanje v zložnem vzponu po Velski dolini. Jure je vmes že odhitel naprej. Kanjavec je še daleč, a dan je že kar dolg. Vedno topleje postaja. Iz Mišeljsega grebena na eni strani in predvsem pogorja Triglava na drugi je takoj po sneženju zletelo dol že kar nekaj plazičev in plazov. Dno doline je precej varno. Kot tudi v splošnem cela današnja tura.

Zadnji del proti Hribaricam (2358) je spet bolj strm. Pod svežim snegom je na več delih precej trda podlaga in pri vzpenjanju smučka kdaj malo oddrsne. Pogled iz Hribaric končno kaže bolj na debelo zasneženo pokrajino, a so same Hribarice vmes na par mestih kopne. Očitno je sneg odpihnilo. Na površini je pa tako ali tako že ojužen. Čeprav sonce počasi zgublja moč, saj nebo vedno bolj zastira na začetku še redka, kasneje vedno gostejša visoka oblačnost.

Na začetku zadnjega vzpona proti vrhu se skupinica turašev že vrača. Aja, tudi Jure je že na poti dol😅 Dejansko je danes Kanjavec kar oblegan. Ene 10 nas je bilo gor. Če primerjam to s številom vozil v času našega prihoda in odhoda (ko ni bilo več skoraj nobenega)...verjetno nič kaj bistveno manj obiskan kot Kredarica. Razgledi z vrha so vrhunski, malo popiha, malo se nadihat...in dol. Na začetku grem malo po jajcih. Če ne bi videl ob straneh flanke prepadov, bi bilo psihično precej lažje😅Kot recimo iz Hribaric dol...kjer ni naklon nič manjši, samo flanka se ob straneh zakluči "navzgor, ne navzdol". Ta del je kar užitek. Nadaljevanje spet manj, saj sneg postaja vedno bolj gnil in težek. Stopnja gnilobe snega se vmes večkrat menja glede na lego, torej kakšen je kot pobočja proti soncu.

Zadnji vzpon na Bohinjska vratca kljub že dolgi turi niti ni neko pretirano mučenje. Bolj je smučanje v drugo stran. Kot rečeno...sem v tem še precej začetnik. In ko se smuči pogreznejo kakih 20cm globoko v gnil sneg je tehnika zavojev precej drugačna, kot recimo na smučišču. In z napačno tehniko je pač poraba moči bistveno večja. No...sej bo...še par takih tur...pa bo...🤣

Jebanje ježa bo šlo hitro v pozabo, sama čudovita tura pa ne. V naslenjih dneh pride še nekaj snega...in vesel sem, da se tisto šloganje iz ne tako dolgo nazaj, o skorjašnjem zaključku turne sezone...morda še ne bo tako hitro uresničilo 😁