Osvobodilna brezpotja nad dolino Drage (27.4.2025)

april 28, 2025

Je že tako, da se nekatere ture ponovijo na 4 leta. Skoraj točno 4. Kot olimpijske igre 🤣 Tokrat v precej večji zasedbi kot prvič. Celoten AO Ruj in še vsi pridruženi člani 😆

Nekaj se je v tem času spremenilo. Nek prometni znak pravi, da naj se pri gradu Kamen ne bi več parkiralo. Ok, saj je malo nižje dol kar nekaj čisto ok brezplačnih parkirišč. Danes že močno cenjena dobrina...

Začetni del torej po Lembergarjevi poti, potem pa enkrat strmo gor. "Saj se tu tudi verjetno pride." "Ja, saj ta je taprava." Nisem čisto prepričan, če sva 4 leta nazaj hodila tu...ampak ok, zgleda prav. V tisti megla tako ali tako kaj daleč ne vidiš. No, ko pridemo na greben ni več nobenega dvoma, da takrat je začetni del res bil drug. Od tu naprej pa gre po istem.

Ja, vreme ni bilo čisto naklonjeno. Precej gosta megla prvo polovico dneva. Tako tudi ta lep grebenček do Malega vrha (988) in naprej ni prišel do pravega izraza. Tisto samo poplezavanje še, razgledov pa nobenih 😐 Na račun tega tudi takoj za Brlogom (tisti bivak/vikend) "izlet v neznano" 😅 Potka je, dokaj uhojena, ki pa se že kar malo preveč spušča...
"Si ziher da tu?"
"Ja, sej vmes je po grebenu gor in dol...".
"Trda glava in stara šola"...vse možne aplikacije na telefonu so zgolj za to, da potem po koncu ture izriše lepo pot. Ne pa za preverjanje lokacije na terenu. Sploh pri inštruktorju orientacije se to res ne spodobni...vse dokler stvar le ne postane malo preveč čudna...😅🙈

Pa spet nazaj malo gor, iz stranskega na glavni greben. Saj pot je res bolj vidna. Od tu naprej je greben lažji, poplezavanja ni več. Vse širši postaja čez Velike Gače (1053) in Jamarski vrh (1095) in do Tomčeve koče že povsem izgine. No, že malo prej. Prečenje po cesti po Prevale. Ta del je manj zanimiv. A Urška kar fajn pospeši, saj že cel čas govori samo še o štrukljih 😆

Če je greben na drugi strani kar dobro uhojen, je ta, od Prevale proti Dobrči skoraj povsem brez sledi. Razen na delu, kjer prav po grebenu poteka SPP...sicer je malo pod njim. Na enem delu, takoj za prvim kucljem naprej od koče (nima imena po zemljevidih, je pa gor trigonometer) se po zoprnem terenu spustimo strmo na pot. Nekaj podobnega je bilo že prejšnjič...pa sem potem pozabil preverit, če gre točno po grebenu...z vrha se namreč ne vidi zaradi rušja. Od spodaj pa zgleda, da bi šlo.

Proti Čisovcu (1419) nič posebnega, prej širok greben, ki se na vrhu zoži in postane zelo razgleden. Precej več je majhnih smrečic...ali pa so v 4 letih malo zrasle 😆. Naprej pa najbolj zabaven del - čez Šobrove čeri (1408). Takrat je bilo tu kar nekaj adrenalina, podajanje v povsem neznan svet za katerega nisem našel nobenega opisa. Zdaj, ko je stvar že znana...je plezalni del kratek, skala ne tako zanič in še rušje ne tako gosto...očitno je vse stvar perspektive 😅

V nadaljevanju se greben spusti tako da ga doseže SPP. Zelo malo ljudi ve, da poteka tu. Verjetno samo tisti, ki jo delajo celo v enem kosu in markacisti 😅 Pot se kar spušča in spušča, do Šentanskega vrha bo torej še nekaj klanca. Ta del mi je še manjkal...takrat sva šla na okoli. Torej na primernem mestu do iz markirane in naravnost gor proti vrhu. Strm klanec, sledi nekih potk in z nekaj občutka lepi prehodi. Razen zadnjih par m do vrha. Tam pa "končno" je nekaj rušja. Glih "za gušt" 🤣 Saj sicer se da tudi z manj rušja...ampak to potem pač ni to. 😅

Konec zimke sezone prinese tudi izdatno zmanjšano težo ruzaka...Marko to nadomesti s priborom za kuhanje kave. Pri meni je pri letni sezoni spet zraven hmeljeva kapljica. Pozimi nekako ne paše😅 Na Šentanskem vrhu (1635) si torej vzamemo daljšo pavzo. Od razgledov še vedno ni kaj dosti. A dovolj, da se vidi prehojeno pot. Lepa turca. Aja...ni še čisto konec. Sicer markirana...ampak še ene 1100m sestopa. Pa še ekskurzija skozi Begunje.

Tura se seveda zaključi šele z analizo. In modro ugotovitvijo, da smo dobro "osvobodili" današnji dan. Torat je bilo to, kot se glede na dan spodobi, dobesedno 🤣