Pred kratkim sem videl opis grebenske poti, ki se nad dolino Drage dvigne iz gradu Kamen: Mali vrh - Vrh Velikih Gač - Jamarski vrh - Tolsti vrh. Pride zagotovo na vrsto ob primernem dnevu. In primeren dan je bil danes. Višje je zapadel sneg, nevarnost plazov je na trojki, pa tudi to zimo je že bilo nekaj gaženja...mogoče v tem trenutku ne bi :) A po 2 izletih na morje je bil spet čas za nekaj bolj konkretnega.
Slišiva se z Urško, ki je pri teh brezpotnih zadevah vedno za - če le nima kaj s ferajnom. Ker v takšni zasedbi ture tradicionalno niso kratke...je to le zgledalo rahlo premalo. Pa z očmi premerim zemljevid. Torej sledi nadaljevanje čez pobočja Begunjščice do Prevala in nadaljevanje po sosednjem grebenu do Dobrče in sestop do izhodišča. Hitro mi pade na pamet še "ultimativna" varianta, ki bi vključevala še greben Begunjščice. Ampak kot rečeno, danes zaradi razmer ne. Na hitro ocenim, da je je za kakšnih osem ur. Vendar se ne morem čisto odločit, ali je toliko "po normi", ali bova dejansko toliko potrebovala. Bolj sem bil sicer za prvo...a pri grebenih se lahko hitro nabere več višine, kot je prvotna ocena "čez uč".
Zmeniva se, da tokrat rana ura ne bo zlata. Ponoči je še deževalo. Mogoče je bolje, da se strmi tereni vsaj malo posušijo. Bo bolj varno. In začneva hodit ravno nekje ob 9. Takoj za gradom se začne precej strma pot. Takoj, ko zgleda možno, prečiva levo proti grebenu. In verjetno je to tudi bilo prvo možno mesto, nižje je bil precej odsekan prepad. Greben se dviga precej strmo, a kakšne težje plezarije ni. Ravno za se ogret (kot da ne bi že zaradi strmine in sopare vse dol teklo :)
V pol ure stojiva na lepem razglednem vrhu. Ki pa menda še ni Mali vrh. Vseeno bi bilo malo prehitro za 450 višincev. Greben naprej je zgledal širši in na trenutek se je zazdelo, da je najlepšega konec. A se je ponovno zožil in spet je bilo nekaj poplezavanja. Vmes stoji še Brlog, zanimiv bivak. Zadnji del proti Tolstemu vrhu in Tomčevi koči je pot lahka. A seveda ves čas nemarkirana. Nekaj ljudi tu hodi, saj je pot dobro sledljiva.
Ta Tomčevi koči par planincev in vmes znana obraza. Luka in Greta sta že malicala ob sestopu. Malo poklepetamo in nadaljujeva naprej proti Prevalu. Tu prideva najbliže oblakom, ki so kar dolgo vztrajali nekje na 1500-1600m. Zjutraj še niže. A se po v poznejših popoldanskih urah popolnoma razkadili in so nastali super razgledi.
Do tu sva si menda že zaslužila štruklje z Milko (vmes sem se še spraševal, zakaj ni Gorenjka ;) Ugibanja, da sva nekje na pol ture oz zelo blizu temu pa so bila preveč optimistična. A nič zato, saj je glavna poslastica še sledila. Nadaljujeva naravnost po grebenu. Ker pač, ko greva po grebenu - greva po grebenu :) A se že hitro pokaže rahlo problematičen skok navzdol, zaraščen z rušjem. Ja nič, malo nazaj, malo sestopa, na vlako malo nižje. Nekaj ne gre skupaj...in razsvetljenje - pot gre po drugi strani, S od grebena. Torej po strmem spolzkem terenu ponovno prigrizeva na greben. In na pot. No, pot (SPP) gre sedaj na J stran, ampak kot rečeno, greva po grebenu.
Do vrha Čisovca vodi lahka neoznačena pot (označena preči J pobočja). Lepi razgledi in kar zanimiva ugotovitev, da so do sem gor vlačili motorke. Ta les mora biti res dragocen. V nadaljevanju pa zemljevid kaže nekaj skal. Greva naprej...da vidiva, če se sploh da. Za ta del res nisem našel nobenega opisa. Prej se nisem niti trudil, a tudi po turi, ko sem v iskanje vložil nekaj napora, ni bilo sadov. Edino informacijo je sporočil zemljevid, gre se čez Šobrove čeri in Ukanov štruc. Za slednjega bi rekel, da gre za stolp ki štrli iz grebena. Svet tu je bil daleč najbolj divji od vsega danes. Nobene sledi o kaki poti. Razen seveda gamsjih, ki so si ustvarili prehode skozi rušje in strma pobočja. Potrebnega je nekaj občutka za orientacijo, stabilen korak in visoka zbranost. Svet je izpostavljen in zelo krušljiv. Občutki pa fenomenalni. Čudoviti razgledi in isti pristen stik z naravo, v svetu, kamor le redko stopi človeška noga. Tu kraljujejo gamsi in krokarji (ja, trije so stalno letali okoli...menda si ja niso česa obetali? ;) Kar prehitro je bilo konec skalnega grebena in na koncu sestopiva kakih 50m na markirano pot. Pa saj tudi markirana pot je v tem delu lepa in zanimiva. Tudi ta gre nekaj časa po grebenu.
Seveda se bi dalo najti kakšno direktno pot na vrh Dobrče. A tu, na SZ strani je bil od cca 1400m naprej sneg. Zbit, po vrhu moker, torej precej spolzek. Brez zimske opreme se nisva igrala in raje šla po markirani poti, ki je bila, po pravilnih predvidevanjih skoraj v celoti kopna. Zanimivo, na nerazglednem vrhu Dobrče je bilo kar nekaj ljudi, na samo par minut oddaljenem in zelo razglednem Šentanskem vrhu pa nikogar. Oblaki so se skoraj povsem razkadili in pogled je res segal daleč.
Iz koče se je že od daleč slišala glasna glasba, kot da bi potekala gasilska veselica :) A presenetljivo je bilo skoraj prazno. Usmeriva se še na zadnji greben do Mlečnice in iz vrha še zadnjič po brezpotju, dobrih 500m direktnega spusta proti J, še preden teren postane preveč strm.
Na izhodišču srečava poroko. Majhnemu številu svatov so nemara botrovali "novi časi". Kot tudi temu, da sva ravno še ujela analizo ture...15min pozneje in ne bi šlo več...
 |
| grad Kamen |
 |
| strm greben |
 |
| "Begne" |
 |
| Dobrča še v oblakih |
 |
| po grebenu |
 |
| razgled |
 |
| najlepši viharnik :) |
 |
| Brlog |
 |
| ta še ni viharnik :) |
 |
| pogled nazaj po grebenu |
 |
| globoko je vlaka zarezala v pobočje |
 |
| Čisovec |
 |
| in naprej "bolj zanimivim" rečem naproti :) |
 |
| tu naprej...še dobro, da so gamsi nakazali kam :) |
 |
| čez Šobrove čeri |
 |
| Šentanski vrh |
 |
| Ukanov štruc? |
 |
| zasluženo :) |
 |
| dovolj visoko resa še cveti |
 |
| strm sestop |
 |
| še zadnji pogled na začetek grebena |
 |
| lep krog se je narisal...21km in 1700m višine. A lepota terena prekaša statistiko :) |
Komentarji
Objavite komentar