Zajčkov Dovški križ (21.4.2025)

 Na Zajčkov ponedeljek se zdaj že tradicionalno hodi na neko bolj konkretno. Kondicijsko. Kako ne, po enem ali celo 2 dneh prenažiranja je pač potrebno za kaj koristnega porabit presežek energije 😅 "Po Jugovi?" reče Marko. Hm...ne vem, če se mi bo dalo tako zgodaj vstajat...Marko in Mojca tako ali tako prespita na bivaku. Počakam, kaj bo rekla še ostala klapa. Pa ni bilo ostali klapi nič do porabe presežne energije🙈

Vstanem ob 3. S presenetjivo lahkoto, glede na to, da že dolgo nisem tako zgodaj. Pozabil sem včeraj vprašat, kakšne so razmere gor. Do zadnjega se tako odločam, ali grem pešaka, ali vzamem smuči. Dobesedo do zadnjega...imel sem jih še s sabo v avtu😆 Pešak je bila pomoje kar precej boljša ideja.

Še pri trdni temi odrinem. Dobro, da sem nedolgo nazaj tu hodil. Pravzaprav večkrat. Tiste vlake in potke znajo biti ponoči kar labirint. Toplo je. Na prvem resnejšem klancu sem v kratkih rokavih. In to potem traja še dolgo. Čez zajle je mokro in spolzko. Ak je kopen. Od zatrepa Aka pa skoraj do 3 macesnov je sama plazovina. Sneg pa že takrat gnil. Glede na nočne temperature, na Kaninu je bila stopinja in pol, na Kredarici celo malenkost pod 0, (seveda merjeno na 2m od tal) je bilo upati, da bo višje sneg zmrznjen. No...upanje umre zadnje...

Še dolgo vztrajam v kratkih rokavih in brez derez (cepin je bil v roki). Vedno bolj pocasto. Malo nad 3 macesni dohitim Markota in Mojco. Takrat se tudi dokončno opremim...torej dolgi rokavi, dereze, gamaše...vse kar je še manjkalo do zimske opreme. In tega je res da bilo še precej😅 Potem pa izmenjave v gaženju. Saj ni bilo tako hudo, kaj več kot čez gležnje večinoma niti ni šlo. Tako da kar hitro napredujemo. Tisti skok - vhod v Jugovo lepo zalit. Nad njim potem "največja jeba", ene 100m na dolgo je šel čisto vsak korak do kolen ali še globlje, višje se je spet uneslo. Ponekod je lepo predelan sneg celo držal težo. 

Da po stranski grapi, ki sva jo lani izkoristila z Janezom - on jo je potem celo presmučal - ne bo šlo do vrha, je bilo hitro jasno. Takrat na debelo zalito, letos pa "slapič" talečega se ledu. Zvenel je votlo in mokro. Ne bi testiral še s celo težo... Torej do konca grape in "naokoli". Po strmem lepo zalitem izstopu je svet nad njim čisto drugačen. Malo snega, bolj ko ne povsod gledajo ven skale in celo melišča. Malo še popiha. Nič...gremo na vrh...če se bo dalo. Ključen bo spust v škrbino...
"Morda bo šlo" pravi Marko. 
"Tisti morda mi ni všeč"
"Ja nism gvišen...ma morda bo".
Če nas bi poslušal kdo, ki nas ne pozna, bi si verjetno mislil, da hazardiramo z življenji. Ja...slišalo se je res tako😅 No, vsekakor pa je na tem delu res potrebna skrajna previdnost. Snega je malo, gnil...a na koncu se vendarle izkaže za bolj stabilen, kot smo se bali. 

Še par korakov do vrha. Vmes še malo popiha, pravzaprav malo več kot samo malo, na vrhu pa skoraj povsem zatišje. Na turi sploh - namensko - nisem imel malice. Samo majhen košček potice za vsakega. Ravno za zaključek zajčkovih praznikov😆 Razgledi sicer ravno bajni niso. Rjavina je lepo vidna, Ata pa se skriva v oblakih. Rokavi, Oltarji in Škrlatica tako tako...vsakih 30 sekund malo drugače. Kam dlje pa ni seglo. 

Do vstopa v Jugovo in zgornji strm del grape je še potrebna previdnost, potem pa vsak sam pri sebi razmišlja o "fizikalnem problemu" kako sestopati čim hitreje s čim manj porabljene energije. Sploh ni tako enostavno kot se sliši...ob povsem gnilem snegu ti ob vseh ostalih nevšečnostih na trenutke še vakum zagrabi gojzar in ti ne dovoli naprej😅 A  vendarle gre dol hitreje kot gor. Hm...logično...to je pogruntal že Newton😆Pa tudi vse skupaj...skoraj je že kandidatka za predšihtno, saj smo pri avtih že 2mestno število minut pred 12. Ob štartu ob 4.30 in pristopu na vrh 8.30. Kar nekam veliko dneva še ostane za "celodnevno turo"😅

Pa še ena zanimivost...uvod v zimo, vsak kar se resnih tur tiče - je bil v teh koncih. In zgleda tudi - zaključek.

čez plazovino, zadaj kopen Ak. Zjutraj še precej nizke oblačnosti

skok proti Jugovi


usklajeno

Tamau je malo sramežljiv




ne zveni najboljše...no, že brez tega je pogled klavrn

izstop iz grape





Škrlatica, Rokavi, Oltarji

lani je bilo precej bolj zalito

prihod na vrh

glorija...hm...če jo kdo vidi na sliki, v živo je bila lepša

ustanovni člani AO Ruj po malo daljšem času spet skupaj ;) 





iztek stranske grape


in gremo dol






še plazovina na soncu







Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Župančičeva in prečenje Mojstrovk (22.2.2025)

Mala Martuljška Ponca (7.12.2024)

Yosemite - divjina (20.-22.9.2024)