Na lepše

 "Dan Slovenije" je običajno kot nalašč za dolge ture. Že tradicionalno. Dnevi so najdaljši, vročina še ni najhujša... No ja...kaj pa če je vročina huda? Tako rekoč prehuda? Gremo pa v senco 😆 Marko in Mojca sta se ravnokar prišla z dopusta iz hladnejših krajev, Maja še naprej navija za Jelovico. Zakaj pa ne? Kar celo obkrožit 😆 No...ali pa skoraj celo. Naštudiram par verzij. Od slabih 30 do celih 40km. Se bomo sproti odločali kako in kaj. Ob 7 smo pri Rovtarici. Na eni koči je že delovno - zgleda kot obnova strehe. Pri drugi pa že, ali bolje rečeno - še - veselo. Z muziko, bazenčkom in potoki piva in špricerjev 😆 Krenemo po gozdni cesti proti SZ. Da čimprej pridemo dol iz ceste na rob planote. Kar se zgodi za Oblakovo planino (kasneje vidim, da bi bila skoraj 1km krajša varianta mimo planine Tamar).  Do Babjega zoba (1128) pot poteka po Z robu, kjer je planota odrezana z 200, morda 300m visoko steno. Na Babjem zobu prvič srečamo nekaj pohodniške in kolesarske družbe. Seve...

 "Pošihtna v pon?" "Lahka" Ne kot lahka tura, ampak Savinjski lahko. Tako je, če je za vikend ni neke resne ture. Kar nekaj manjka. Ampak še vedno...udeleženci planinskega krožka iz 2. razreda kar nekako prehodijo več, kot odrasli pri vodenjih za "agencijo"...😆 Dan je vroč. Na Jezerskem je sicer malo bolje kot v Lj. Malo... Je vsaj lep del poti v senci. Tako večino časa sonce ne direktno žge, je samo vroče in soparno. Od Jezerskega vrha naprej pa še slednje počasi popušča. Malo popiha in zrak je takoj boljši. Pa še lep del poti poteka čez V pobočja, kar je za popoldnasko turo sploh ugodno 😁 Kranjska pot, po kateri se vzpenjava je v zadnjem delu pozajlana. Za gor sicer ne vidim hude potrebe po tem, ampak v primeru sestopa po vlažnih skalah...pa zelo smiselno.  Na vrhu je glede na savno v dolinah čisto prijetno. Malo piha, temperature zmerne...če si dlje gor baje že malo zazebe. Baje...ne bi vedel😅 Vidljivost ni najboljša, osrednji greben KSA ima kapo, ...