Prečenje "vzhodnih Pelcev" (1.6.2025)

Ne iskat tega izraza na zemljevidu, niti v splošni uporabi 😅 Gre zgolj za to, da se z eno besedno zvezo opiše lokacijo. Pelcev je namreč precej na trentarskem. Večinoma v grebenu, ki poteka S od Bavškega Grintavca. V grebenu, ki gre od BG proti V in potem zavija SV, je pa dejansko smao en vrh, ki v imenu nosi Pelc 🙂 Pa še tu gre za pravo grebensko prečenje le med Srebrnjakom (2092) in Trentskim Pelcem (2116). Sledi 350m spusta in vzpon na Plešivec (2008), a slednje niti ne gre po grebenu. Kakorkoli že, kar je grebena, je lepo poplezavanja v na trenutke močno izpostavljenem okolju. Kako tudi ne, do Zadnje Trente je skoraj 1200 navpičnih metrov 😉

Ene 3 dni sem že premleval, kakšne bi bile razmere. Pogledal vse kamere v bližnji in manj bližnji okolici, "računal" izpostavljenost soncu slehernega dela grebena in vlekel ekstrapolacije iz bližnjih kamer. V takem prepadnem svetu si nekako ne bi želel nepričakovanih zaplat gnilega snega😅 Naposled sklenem, da bojo razmere ok. In tudi so. Par snežišč povsem neproblematičnih, niso na kritičnih mestih in se večinoma vse z lahkoto obhodi.

Velike udeležbe ni, samo Matjaž se odzove. Priznam, ne da se mi vstat prezgodaj in ob dolgi vožnji določim že kar pozno uro. Tako začneva hodit šele ob 8. Hitro je že vroče. "Morda bo gor bolj hladno". Nič ni kazalo...na gor je res malo pihljalo in naposled se tudi nekoliko pooblači. Kar blagodejno 😁

Ovinkov po mulatjeri ne štejeva do 20, ampak pri 11. prečiva na lovsko, ki je bolj direktna. Nekaj kilometrov pa se le prihrani :) Seveda je vmes potem še vedno treba na cesto in pri 20. ovinku prečenje do sedla za Česnom. Od tam pa...značilne trentarske trave. Kdor še ni povsem domač s tem izrazom...izjemno strme trave. Bolj kot kjerkoli drugje pri nas. Na hitro dobim občutek, da morda vseeno ni tako strmo, kot na grebenu Loške stene. Morda samo zato, ker je tokrat povsem suho. Posledično cepin ostane na ruzaku. A še vedno gre za "plezanje po travi". Ja, dobesedno. In po isti ravno nebi želel sestopat. No, takrat bi bil vsekakor cepin v roki. 600m je tega. In z višino strmina samo vedno bolj narašča. Šele proti koncu spet popusti.

Po dobrih 1500 višincih torej prva pavza. Pobrobno si ogledujem greben sosednjih Pelcev. Zdaj ima še kar nekja snega. In začne se prečenje. Na začetku se greben še širok, a se hitro začne strmo spuščati in postaja vedno ožji. Na mestu ali 2 res samo dobrega pol m. Samo plezanje nikjer ne preseže dvojke, pakrat je zaradi izpostavljenosti malo "za psiho". En kratek detajl, cca 2m je mogoče res bolj zoprn. Za gor bi bilo precej enostavno, dol je problem, ker je res navpično in ne vidiš stopov. Je pa vsaj izpostavljenost na tistem delu manjša. Vzpon proti Trentskemu Pelcu na daleč zgleda precej nemogoč, ko prideš bližje, so pa čisto lepi prehodi. Enako, kot deluje pogled nazaj. Slednji morda še bolj nemogoč.

Na trenskem Pelcu je grebena konec. Nekaj je še plezanja pri spustu, a je lažje. Pa zoprne povaljane trava, iz katerih je ravnokar skopnel sneg. In strma grapa, po kateri hitro kaj zleti dol, če nisi previden. Na dnu grape je edino snežišče na celi turi, ki se mu ne moreš izognit. Ok, teoretično bi še šlo čez krajno zev, a bi bilo sila zoprno. Spust čez tistih 15-20m snežišča pa z nekaj previdnosti dokaj lagoden.

Do odcepa poti proti Plešivcu je še nekja spusta. Potem se pokažejo markacije. Ja, na Plešivec je bila včasih markirana pot. Hm...prav do Plešicva morda ne. Ampak tisti vrh malo prej, ki je par m nižji. Moja ideja je bila potem potegnit še po grebenu do konca, a je zaradi obilice rušja zgledalo dokaj neužitno. Še enkrat se spustit dol in še enkrat gor pa...nobenemu se ni dalo. Pa čeprav bi bilo verjento manj kot 100m😅 Se pa zdi, da je predvrh celo bolj razgleden.

Sestop nekaj časa po isti, potem mimo lovske koče in spet dol na lovsko stezo do 11. ovinka. Zanimiv prizor pri dotakanju vode pri strugi. Belouška se je potapljala. Verjetno ne, ker bi se hladila ampak so ji bolj dišali pupki v tolmunčku. Teh je tu res dosti po celem potoku. Še en "zanimiv" prizor pa že čisto dol, pri namakanju nog v Soči. Večino časa sem imel zavihane hlače in do konca ture se je že 5 klopov prijelo na meča. Ta mala golazen je letos res aktivna. Ampak navsezadnje...tudi to je del narave, pač vzameš v zakup.

Za razliko od klopov, pa nikoli ne bom vzel v zakup milo rečeno razbojništva s strani lokalnih šerifov, ki se v zadnjih letih dogaja po izhodiščih, zdaj že kar z odiranjem na državnih cestah. Po Vratih gre po tej poti še Vršič in šele ko se pelješ mimo se zaveš obsega, ki bo pod rampo. Ne, ne gre zgolj za Vršič, pod zaporo bo še izhodišče proti Krnici in celotna Zadnja Trenta 🤬