"Dan Slovenije" je običajno kot nalašč za dolge ture. Že tradicionalno. Dnevi so najdaljši, vročina še ni najhujša... No ja...kaj pa če je vročina huda? Tako rekoč prehuda? Gremo pa v senco 😆 Marko in Mojca sta se ravnokar prišla z dopusta iz hladnejših krajev, Maja še naprej navija za Jelovico. Zakaj pa ne? Kar celo obkrožit 😆 No...ali pa skoraj celo. Naštudiram par verzij. Od slabih 30 do celih 40km. Se bomo sproti odločali kako in kaj.
Ob 7 smo pri Rovtarici. Na eni koči je že delovno - zgleda kot obnova strehe. Pri drugi pa že, ali bolje rečeno - še - veselo. Z muziko, bazenčkom in potoki piva in špricerjev 😆 Krenemo po gozdni cesti proti SZ. Da čimprej pridemo dol iz ceste na rob planote. Kar se zgodi za Oblakovo planino (kasneje vidim, da bi bila skoraj 1km krajša varianta mimo planine Tamar).
Do Babjega zoba (1128) pot poteka po Z robu, kjer je planota odrezana z 200, morda 300m visoko steno. Na Babjem zobu prvič srečamo nekaj pohodniške in kolesarske družbe. Seveda, lepa razgledna lokacija, pa še večino časa gre po senci. Ne glede na to, iz katere smeri greš.
Nadaljevanje po S robu je na začetku enako, odrezana stena in lepi razgledi na Blejsko jezero in Savsko dolino. Naprej se potem pot umakne malo bolj v notranjost. Zagotovo bi sicer bila kakšna manj uhojena varianta čisto po robu. Saj že tako gremo parkrat malo po svoje, brez kakšne zares vidne stezice. Še po grebenu čez Tolsti vrh (864) in Oglar (812) ter se naposled spustimo do Taleža (725). Razgled se spet odpre in privoščimo si malo daljšo pavzo. Tu smo najnižje danes. Torej je verjetno najbolj vroče. Pa še sence ni cel čas čez planino. Pa še v nadaljevanju se bomo nekaj časa vzpenjali. "Tragedija, u p.m." so rekli v nekem filmu 🤣
Vzpon proti Govški ravni (933) gre večinoma po senci. Malo celo ob potočku. Ki bi po občutku v tem času sicer moral biti bolj vodnat. Koča je zaprta. Ampak to tako ali tako za nas ne igra nobene vloge. Na planini kar nekaj živine, v okolici pa za celo vas objektov, ki večinoma delujejo vikendi. Ja, v teh dneh tu gor ni prav slabo :)
In tu je tudi točka, kjer pade odločitev o nadaljevanju. Do sem je bila v vsakem primeru ista pot, od tu naprej pa...kar hitro sprejmemo soglasni sklep o krajši. Torej "samo" 30km. 😆 Nekaj časa še po gozdni cesti, potem pa čez "drn in strn" sporaj točno proti jugu do Martinčka (1240). Druga pavza in hmeljev napitek je še preseneteljivo užitne temperature 😁
Še naprej nadaljujemo J mimo kamnoloma in Lipniške planine do Partizanskega vrha (1411), najvišje točke Jelovice. Neugleden in narazgleden vrh, nič posebnega, je pa gor triginometrična točka. Aja...em...v resnici ta ni taprav, ta natančno izmerjena kota zgleda nima niti imena na nobenem zemljevidu. Pravi Partizanski vrh je rahlo SZ od tu. Ja nič, potem pa še tja. Ta je vendarle malo bolj ugleden in bolj razgleden 😆
Sestop do gozdne ceste na J rob Jelovice. Še 6km je do avta. Delavci so za danes svoje oddelali, žura pa še ni konec 😆 Saj bi pasal tudi kakšen špricer tu...a se na analizo ture prestavimo malo nižje. V...malo manj prijetne temperature...
 |
| prvi pogled v dolino |
 |
| Oblakova planina |
 |
| na drugi strani je Pokljuka in tam zadaj Triglav |
 |
| na Babjem zobu |
 |
| in še pogled proti Bohinjki beli |
 |
| S rob |
 |
| LK Talež |
 |
| Goška ravan |
 |
| za nosom po vlakah |
 |
| nekaj blata se celo najde v sušnih dneh |
 |
| ena od koč na Martinčku |
 |
| še trigonometer ima...ampak ni Partizanski vrh |
 |
| ta pa bo |
 |
| ne vem kako dolgo bo še v tem položaju |
 |
| krog je sklenjen |
Komentarji
Objavite komentar