Letošnji otroški planinski tabor je potekal minuli "podaljšan" vikend v Bohinju, ki so se ga udeležili učenci planinskega krožka OŠ Divača in podružnic.
V Bohinj pridem že precej pozno zvečere po popoldanskem šihtu. Otroci so že zdavnaj opravili s prvim pohodom - od železniške postaje v Bohinjski Bistrici do Hostla pod Voglom. In že v trenutku prihoda pridem na "krizni sestanek". Tamara se še malo smeje, Barbara ima bolj resen pogled. Em...ja...en spremljevalec je v zadnjem hipu odpovedal za jutri 😐 Kakor koli obračamo...nikakor se ne more iziti po planu. Tako da v še bolj zadnjem trenutku na pomoč vskoči Alenka. Ok, stvar je rešena in spanje bo mirno 😅
Zjutraj se najprej sprehodimo od hostla do gondole za Vogel. Slabe 3km ravno za ogrevanje. No ja...pretirano ogrevanje niti ni potrebno, saj je dan vroč. Nekaj osvežitve sledi na zgornji postaji gondole, na tem mestu je nekoliko vetrovno. A se že takoj na drugi strani, v "notranjosti planote" veter povsem umiri, sonce pa pritisne na polno. Sput do planine Zadnji vogel je še bolj ko ne po senci. Pravo sonce se začne na vzponu. Stalna opozarjanja "dajte se mazat", nenazadnje je danes ravno najdaljši dan in sonce najvišje, so samo...polovično uspešna. Je že tako, da se mora večina ljudi stvari naučit iz lastnih napak. Sploh v dobi odraščanja (ali še malo prej)😅
Prvotni plan je bil, da se razdelimo v 2 skupini in starejše peljem na malo daljšo turo, medtem ko grejo mlajši po najkrajši gor in dol. Po včerajšnjih "rošadah" vse skupaj združimo v eno skupino, kar sicer za starejše pomeni več čakanja, za najmljaše pa morda nekoliko hitrejši tempo. Pa za starejše krajša, za mlajše pa malo daljša tura od prvotnega plana. A na koncu se vse čisto fajn izide. Zgleda, da ni bilo niti za starejše premalo, niti za mlajše preveč. Kar neverjetno ob tako heterogeni skupini, od 2. do 9. razreda.
Da je na koncu tura vseeno, vsaj večjem delu krožna, sledi sestop pod Šijo in preko Orlovih glav. Tu sem upal, da bo od otrok vseeno kakšen manj izkoristil možnost vožnje z žičnico. Navsezadnje je peš hitreje. Preverjeno 😆 Ampak razumem, žgoče sonce in visoke temperature so utrujajoče. Tako da je kosilo, "odrasla porcija" dunajca, več kot zasluženo in tudi lakota več kot očitna, saj ne ostane prav veliko na krožnikih.
Kot je potem več kot zaslužena tudi ohladitev v Bohinjskem jezeru, s "tarzanom" na čelu (štrik viseč z veje, s pmočjo katerega kar se da daleč skočiš v vodo). Učenci so imeli že prakso od včeraj, a nakoncu je vendarle najbolj nor z najdaljšim skokom "učitelj Matej" 😂
Nedelja je poleg novega pohoda - nazaj do železniške prinesla še nekaj drugih športnih dejavnosti. Poleg seveda vsem znanega tarzana še veslanje s kanuji po Bohinjskem jezeru in vožnja skolesi po okolici. In olajšanje, da je bil najdaljši pohod včeraj. Ker danes je...še par stopinj več.
 |
| rasilska pred pohodom |
 |
| zaenkrat še v senci proti planini Zadnji Vogel |
 |
| tja gor |
 |
| ja...tja |
 |
| iskanje tisto malo sence |
 |
| in veselo naprej |
 |
| smo že krepko čez pol |
 |
| pogled nazaj na Šijo |
 |
| kratek del z zajlo |
 |
| in še zadnji greben |
 |
| pogled proti začetku ture |
 |
| Žabiški kuk |
 |
| Učiteljica Barbara pozira ;) |
 |
| na vrhu |
 |
| nadaljevanje grebena proti Z: Vrh na škrbino, Podrta gora, Tolminski kuk |
 |
| previden sestop |
 |
| spet čelo skupine malo čaka...fantovski del |
 |
| in še dekliški |
 |
| vzpon proti Šiji |
 |
| smo že ven iz najhujšega klanca |
 |
| še malo zložnega vzpona |
 |
| daleč zadaj je že Vogel |
 |
| konec pohoda...nazaj dol |
Komentarji
Objavite komentar