Ravno sem na Štajerskem in grem tu okoli en krajši sprehod. "K`k krajši, če je t`ta 4 ure" hitro pripomni tašča. Iz Socke na Basališče namreč. Na tabli spodaj sicer piše 3...a je časovnica malo navita.
Štartam torej na koncu Socke, na parkirišču za Kislico. Do Senegaškega mlina grem po levem bregu Hudinje, kar pomeni najprej nekaj klanca na poti proti Kislici. Da ne bom rekel da grem čisto brezveze po tej strani...recimo za ogrevanje 😅
Tudi od mlina gor, zdaj sem že na "pravi" poti, je še kar strmo. Precej bolj, kot je povprečni profil današnje poti. Strmina popusti pred Brdcami. Tam je vmes celo nekaj spusta. Od tam naprej je potem do zadnjega vzpona proti vrhu precej bolj ravninsko oz so klanci zelo zmerni. Pa še prej omenjena časovnica... Ko od table "Basališče 3h" hodim 20 min pridem do table "Basališče 2h40". Še naslednjih 10min in piše "Basališče 2.30". To nekaj res ne gre čez, nikoli ne hodim v tempu, ki je na tablah... Sem že mislil, da je z mano kaj hudo narobe in sem res počasen...ampak v naslednjih 10min se table res premaknejo za pol ure, do vrha pa rabim potem približno 1.45. Ampak do tu je skoraj 10km in s tistimi gor dol ene 1100 višincev.
Razgledov ni. Oblačno in megleno. Tla so mokra, občasno blatna in spolzka. Nadaljujem po grebenu proti Ostrici (1182) in Špiku (1108). Na markacijah me še naprej spremljajo oznake za Pot XIV. divizije. Celotna pot je sicer dolga 180km, torej sem jo danes prehodil samo en manjši del...pa čeprav sem na 30km krogu ene 3/4 časa hodil po njej. En del kar 2x 😆
Proti vrhu Špika grem tudi malo po svoje. Nekako se mi zazdi, da tabla usmeri na neko potko, ki gre za farovžem na Joštu po grebenu. Potke potem zmanjka, a nadaljujem v tej smeri. Razgledi so še vedno slabi, se pa kar blizu pod mano v dolini pokaže Velenjsko jezero in Spomenik korupcije. Zdaj se mogoče zares zavem, da sem kar daleč od začetne točke. Iz Socke sem prišel skoraj do Velenja...za "krajši sprehod" 😅 Dobrih 14km mi kaže do tu. Ampak saj nazaj bo krajša, bom malo posekal...ehm...
Že iz Špika do Doma na Paškem Kozjaku "malo posekam". Neke stare vlake in direktni spusti med njimi. Srečam enega kolesarja, po naglasu precej bolj domačin kot sem jaz, ki me spračuje, kam naprej. "Jaz sem tudi prvič tu. Grem proti Socki, v to smer (na oznakah piše Dobrna)" Verjetno si je mislil svoje, tako da je obrnil nazaj v smer iz katere je prišel 😆
Pot gre nekaj časa po cesti, nato pa se rahlo vzpne na Visoko (998), kjer je lepo urejen partizanski spomenik, okolica pa je v tem času obdana z žareče zlatimi macesni. No, pa ni treba ravno v Fužinske planine gledat zlate macesne 😆 In zanimivo, ravno pred mano je v vpisni knjigi vpisana znanka.
Po kratkem strmem spustu naposled zapustim pot XIV divizije in nadaljujem v dolgem prečenju in rahlem, na koncu tudi strmejšem spustu skoraj čisto do doline. Do Klanca. Samo malo nad Dobrno. V nadaljevanju gre markirana pot proti Dobrni. To bi bila navsezadnje res časovno najkrajša varianta...ampak. Ne bi hodil naokoli in ne bi hodil skozi vas...zato "skrajšam" skozi Vračkov graben. Neka gozdna vlaka je vrisana tu skozi. Izkaže se celo, da jih je več. Ampak seveda tista, ki jo izberem nekako ni prava. Ker se naenkrat konča, v nadaljevanju pa gosta robida. Ja ni, nazaj ne bom hodil (spet - bi bilo seveda hitrejše) ampak se spustim čisto do potočka in nadaljujem ob strugi. In seveda tudi to ne gre do konca, ker se pojavijo brzice, oz manjši slapič, slabe 3m. Torej spet malo nazaj in po blatnem spolzkem bregu malo gor, da lahko pridem naokoli. Pa sem se za kratek čas znašel v tistem čisto tapravem brezpotju...brez, da bi bilo to danes sploh načrtovano 😆
Po cesti grem do Kneipovega korita, potem pa spet gor mimo Ledenice in slapu Drenovec. Malo gor, do prve kmetije, potem bo že kakšna cesta/vlaka/gozdna pot do Velike Ravni. Ne bi mogoče ravno cel vzpon do Brdc 😆. Pa nekako ne zgleda, da bi da bi bila kakšna povezava, ki ne gre ravno čez ograjen pašnik. Na koncu res ne grem čisto do Brdc, dosti manj pa tudi ne. In nabere se še celih 400m vzpona. Za konec 😅
No...čisto za konec je samo še spust po poti, kjer sem se prej vzpenjal. Najbolj strm, začetni del vzpona. Spet na poti XIV. divizije. Le da grem od Senegaškega mlina do avta kar po cesti. Oz, ob cesti. Za ograjo, cesta ni ravno široka pa še močno ovinkasta. In čisto čisto za konec še ugotovitev, da bi verjetno hodil manj, če bi kar peš štartal od tašče. Da sem s tem, ko sem se zapeljal ni konec Socke da si malo skrajšal pot le to verjetno še podaljšal 😆
 |
| takoj nad Senegaškim mlinom je pot lepo zmarkirana, a zelo slabo uhojena |
 |
| bila so neurja |
 |
| nad Brdcami |
 |
| Basališče |
 |
| po grebenu |
 |
| tu PD Vitanje prireja vsakoletno srečanje |
 |
| Špik |
 |
| dol po starih vlakah |
 |
| spomenik osamosvojitveni vojni |
 |
| pogled nazaj |
 |
| jesenske barve |
 |
| Spomenik korupcije |
 |
| Visoko |
 |
| nekdo je nekaj izgubil... |
 |
| malo brezpotja 😅 |
 |
| ledenica |
 |
| slap Drenovec |
 |
| Kozjek, Kislica, zadaj Stenica in Konjiška gora |
 |
| na daleč zgleda kot zaraščen balvan...šele bolj od blizu se vidi, daje bila nekoč hiša |
Komentarji
Objavite komentar