Rzenik čez "Mrtn" stezo (5.11.2025)

 Že kar dolgo nisem hodil tu. Od kar so ujme dobri 2 leti nazaj "preoblikovale" pokrajino sem samo enkrat sestopal. To preoblikovanje pokrajine pomeni predvsem, da je od spodaj težje najti začetek poti. Suvereno se lotim zadeve in v jutranjem mraku, dnevi so namreč že precej kratki in da ne bom prepozno na šihtu je pač potreben zgoden štart - suvereno zgrešim 😅 Malo prehitro zavijem levo in ko stvar po par minutah postaja malo čudna, premalo se vzpenja, šele preverim. "Ups...greva nazaj..."

V nadaljevanju potem ni več težav. Saj višje gor pot niti ni kaj dosti spremenjena. Razen tega, da je manj obljudena. A morda vseeno bolj, kot je bila takrat, dobrega pol leta po poplavah. "A sva po planu?" je prvo vprašanje na koncu Martinj steze. "Hm...mogoče 10-15min zadaj...ampak brez vštete rezerve". Pri teh vprašanjih sem običajno z odgovorom optimistično razpoložen...in potem...še malo bolj navijem tempo😅 Hja, na predšihtnih časa pač nikoli ni ravno odveč...neplanirani podaljški pa ne pomagajo...🙈 Urška se nad temi zadevami sicer pogosto pritožuje...a potem skoraj vedno sprejme vabilo. Rekoč "za kondicijo je tako ali tako fajn, če me kdo goni." In ja...tudi "tehnično (oz fiziološko) gledano" je ta ugotovitev čisto pravilna. S počasnim tempom kondicija ne bo ravno občitno zrasla... Kot pri vsaki športni vadbi. Le da sam na hribe nikoli nisem gledal kot na športno vadbo. A "fizioloških dejstev" vseeno ne morem zanikat 😅

Proti vrhu nadaljujeva po grebenski. Morda je malo krajša od spodnje, čez Dol. Morda niti ne...je pa bolj slikovita. Pa še mimo tistega "bivaka". Šel sem že tu mimo, a ga še nisem videl. Niti ga nikoli nisem načrtno iskal. Dejansko je kar dobro skrit. Danes sicer ne več tako, ker je vrisan na elektronskih kartah...po spominu bi rekel, da par let nazaj še ni bilo tako. 

Za bivakom je do planine Rzenik kar dolgo prečenje. Ne po ravnem, pač pa večkrat gor dol. Pot je sledljiva tako tako. Fajn je imet nekaj občutka. Aja...v današjih časih lahko to zamenjajo elektronske karte na različnih napravah 😆 

Od planine je samo še kratek vzpon po Z poti. V senčnih zatišnih legah je ponekod konkretna slana, a je vseeno za kratke rokave. Vsaj zame. Z vrha so lepi razgledi, nižje dol pa "morje" v dolini. Človek bi lahko kar dolgo ostal tu in občdoval okolico...a smo spet pri "problemu predšihtne". 😅 Sestop tako mine v precej hitrem tempu. Par vzpenjajočih planincev še srečava. In ko že skoraj kaže, da bova predvideno časovnico celo prehitela...ponovno napačna odločitev - za širšo gozdno vlako namesto ožje stezice. Vlaka se namreč konča v gosti robidi...in spet je malo inprovizacije na počez...

Zamude ni, je pa človek precej boljše volje, ko je še pred začetkom šihta že "nekaj naredil" 😁



mostiček še vedno stoji



še so zlati macesni





še malo do vrha

Brana, Planjava, Ojstrica

za pol slike bolj proti Z 😅

pa na Štajersko stran








Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Župančičeva in prečenje Mojstrovk (22.2.2025)

Yosemite - divjina (20.-22.9.2024)

Grintovec čez Dolge stene s PD Sežana (12.7.2025)