Orkanski Koren (4.2.2023)

 Že prejšnji vikend se za danes z Markotom zmeniva za Grintovec. A bolj ko se je bližal vikend...bolj nesigurno je postajalo vse skupaj. Plazovne razmere se niso nič kaj izboljševale, prej obratno. Veter je gradil klože in opasti in v petek je bilo precej jasno, da bo potebno spremeniti plan. Torej na Kalški greben. Iz Markove ravni. Pa če tudi sem bil pred kratkim...

Avto pustiva na tistem ovinku, kjer gre cesta prvič čez potok. Višje skoraj zagotovo ne bi šlo. Že do tam je po cesti precej ledenih plošč in je potrebnega nekaj občutka. Proti Kamniški cesti je bilo po cesti že veliko listja in suhe meje, tu je relativno mirno. A takoj ko prideva na kakšno čistino, recimo tam, kjer je predlani čez cesto prišel plaz, bolj povleče. Iz te smeri res ni obljudeno, tako da je že pod lovsko kočo na par mestih potrebno kar pošteno gazit. Malo višje pa je gaz, ko se priključina poti iz Kriške planine. Pa ravno malo pred nama je še ena skupina. 

Na planini Koren postanek, nekaj debate z omenjeno skupino. Društveni izlet PD Nova Gorica. Nekaj je še ostalih planincev. Nato pa vsi nadaljujemo. Tu pa se začne zares. Sunki konkretno čez 100km/h, bi rekel, da nekateri celo proti 140-150.* V vsak delček obraza, ki je bil izpostavljen, pa pikajo ledene igle. Večina se jih obrača, tudi skupina Goričanov ni šla naprej. No, midva, kar malo po mazohistično nadaljujeva. Pa čeprav se je bilo pri najmočnejših sunkih potrebno ustavit. Pa se po možnosti še s cepinom zasidrat, da te ni premaknilo. Da bi šla v teh razmerah proti Grintovcu...huh...ruska ruleta. 

Na sedlu, kjer se pot razsepi za Koren in Kompotelo pa se vendarle odločiva, da je dovolj. Še daleč sva prišla za danes :) In zanimivo, zdaj, ko je obraz obrnjen stran od vezra, je sestop prav prijeten. Niti malo ne zebe pod flisom in vetrovko. Puhovka sploh ni bila potrebna. In pri najmočnejših sunkih se prav otroško igraje poskušam "vsesti" na veter. Da vidim, do kdaj me še drži pokonci :)