Obljubim, letos ne grem več na Velko...zdaj je bilo pa res dovolj v kratkem 😅 Ampak po drugi strani, kaj pa tisti, ki hodijo po 100 in večkrat na leto na isti lokalni kucelj? Dobro, Velka zame res ni lokalen. To bi bila lahko Šmarna iz začasnega bivališča in iz stalnega kakšna Gradiška...od omebne vrednih. Čisto lokalne kuceljčke (Gabršček, Škratlevca, Rabotnica, Zajčevca...) tako ali tako res zelo malo kdo pozna.
Ok, da se vrnemo spet na današnjo lokacijo...v nedeljo sem razmišljal o Kačjeku. Pa potem še dobro, da nisva šla tu. Saj če bi vedel, kakšna je pot, bi zagotovo šla. A v mislih sem imel še tisti oviratlon od predlani. In če ni šlo skozi v nedeljo, za celodnevno, grem pa na predšihtno 😆 Ne vem... mogoče sem malo pogrešal adrenalin. Tisto preračunavanje minut, ali se bo izšlo, ali bom zamudil na šiht. In seveda potem dihanje na škrge. In še zadnje atome moči (oz, bolj pravilno, še zadnje ATPje) od sebe, da se ravno izide. Pa ni bilo nič od tega.
Nad svojo formo se res nimam kaj pritoževat, a glavni razlog je vendarle, da oviratlona, razen prečenja par hudourniških grap, ni več. Torej nobenega debla več čez pot. Kdor je opravil to delo, si je res vzel čas. Pa tudi kar nekaj kantic bencina in olja za motorko je šlo. Če imaš v spominu še v več nadstropjih prepredena debla, je pot čisto neprepoznavna.
1h40 rabim do vrha Pasjih pečin. Oz, do roba Kisovca. Pač, do markirane. Glede na "statistične parametre" (kilometre, višince) ni ravno bliskovito hitro. A za primerjavo, predlani sva do tu potrebovala skoraj 4 ure. Razlika opiše predvsem stanje poti takrat.
Čez par minut sem iz gozda in kar kmalu je že za kratke rokave. Sonce že kar lepo greje. Na sončnih legah grejo žafrani proti koncu. Posamezni planinci so že vidni. V daljavi, saj grem od izhoda iz gozda do vrha čisto po robu, ob bodeči žici. Spet na veliko slikam žafrane, tam kjer še ne ugašajo. Letos se je teh slik že kar nabralo...
Za sestop se odločim za Kuklarje. Ni običajna za sestop, a izkaže se, da veliko manj slaba varianta kot Rigelj 😅 Pravzaprav, niti ni slaba varianta. Seveda ne priporočam nekomu, ki sploh še ni hodil tu. Ali pa ni ravno suveren v brezpotjih ali nemarkiranih poteh. V zgornjem delu se mi zdi, da je od lani nekaj več podrtih dreves. Kompenzacija za pričakovanja v Kačjeku očitno. Novost je še v kratkem plezalnem delu - nova varovala. Ob strgani zajli in prepereli stari vrvi je sedaj še ena, novejša. Pa še svedrovci, na katere je pritrjena, so močno svetleči.
V Kuklarjih srečam gospoda, ki se ravno vzpenja. Takoj za izstopom na markirano manjšo skupinico, ki je namenjena na Konja. Nižje dol pa jih je še več. Tudi parkirišče je že precej polno, zjutraj je bil moj avto edini. Z gospo, ki je ravno parkirala zraven mene izmenjava par besed, nakar prideta mlajši punci z vprašanjem, kje se tu plača parkirnino, oz "a res ni za plačat?" Saj na koncu sta bili seveda veseli informacije...a se kar zgrozim ob misli... Ali je pokvarjen kleptokratski sistem lokalnih šerifov, ki pod pretvezo varovanja okolja ropajo ljudi, že res ljudem uspel toliko sprat možgani? Jim v možgane vcepit misel, da je smoumevno, da za obisk narave plačaš? Grozljivo 😳
 |
| tokrat tu desno |
 |
| Mokrica in Kompotela že na soncu |
 |
| še vedno posledice poplav 2023 |
 |
| pot pa normalno prehodna |
 |
| nekdanja koča |
 |
| je odneslo čemažev vrt |
 |
| Rob Kisovca zgleda že blizu...predlani so se tu prave težave šele začele... |
 |
| najgloblja grapa...ta del je znatno bolj stabilen kot predlani |
 |
| na markirani |
 |
| po robu |
 |
| belo vijolična kompozicija |
 |
| vstop v Kuklarje |
 |
| zaradi takih sten ni fajn zgrešiti poti |
 |
| tu pa je nekaj podrtega drevja |
 |
| za uganko ;) |
 |
| nova varovala |
 |
| nova varovala |
 |
| tudi debele hoje čez pot ni več |
Komentarji
Objavite komentar