Em...ja...2x v 3 dneh po isti poti gor in dol 😅 Saj plan ni bil čisto tak...vsaj ne za nedeljo...ampak ok...bolje še enkrat po isti, kot biti doma...
Petek še kdo za pošihtno? Romantika, pa to. Velika planina. Zdaj je višek sezone. In seveda NE po "turistični", iz Raka, pač pa po taki, da se vsaj kaj nahodiš. Čez Rigelj gor in Dolski graben dol. Obratno, torej Rigelj dol ni ravno ok...izkušnja od lani...
Velikega odziva ni. Vesna se javi po kar dolgem času. Temperatura je ravno primerna, če bi bilo še sonce, bi bilo že kičasto. No ja...slike na vrhu bi bolje uspele... Pot čez Rigelj je brez posebnosti. Strma, ne za tiste s strahom pred višino, pa vsako leto bolje slednjiva. Ali pa sem se je samo že toliko navadil, da bi lahko šel praktično miže. Kolikokrat sem že šel tu, ne štejem več.
Na vrhu malo pihlja. Oblak je pa ravno na Z in tako onemogoči razgled na sončni zahod. Pa saj ga še ni, za kaj takega sva tako ali tako prehitro na vrhu 😅 Niti ne čakava, če se bo oblak umaknil, kar hitro sledi sestop proti Dolu.
Tu je še kar nekaj snežnih zaplat in žafrani še niso v polnem razcvetu. Seveda, kar nekaj jih je še pod snegom, tisti, ki so pokukali ven, pa marsikje rabijo še kakšen dan ali več. Tu je pač bolj osojno in so vedno bolj pozno.
Se pa tudi tu niso izognili vetrolomu pred slabim mesecem. Največ opustošenja je na Dolu, kjer so na planini uspevale posamezne smreke. Zdaj so le te še bolj razredčene. Zadnji "spominek" na veter pa je debela hoja ležeča čez pot tik pred koncem. Tako debela, da je ne moreš prestopiti. Lahko se plaziš spodaj med gostimi vejami, lahko skočiš iz njenega v...temno praznino. Hja, to ni bilo dobro za gležnje...oz, lahko ne bi bilo dobro. In za zadnje 3min hoje celo vklopim čelko.
 |
| umetniška |
 |
| ob poti |
 |
| razgledna točka |
 |
| proti Dolu |
 |
| posledice vetroloma |
Po včerajšnjem "daljšem sprehodu" mi celo nekako paše Valentinina ideja, da greva na Velko iz "turističnega" izhodišča. Torej nekje pod kamnolomom bi parkirala in potem čim daljši krog po Veliki planini. Po "planinah", brez vzponov skozi gozd iz doline. Tisti "čim daljši" seveda prav dolg niti ne more biti. Ampak za to je treba iz malo bolj zgodaj, dokler je še kaj za parkirat pod kamnolomom. Pred mitnico. Seveda nisva šla zgodej...in tako se mi zdi že brazveze sploh delat ovinek in it gledat, če je še kaj prostora...
Da ni čisto po isti kot v petek, pa da vidiš čim več Velke, pa da je krožna...je možnost še čez Kačjek. "Čez hlode" torej. "Ne, hvala!" Valentina ni navdušena. Tudi sam po možnost predlagam bolj v šali. Navsezadnje, popoldne je napovedano poslabšanje. Časa ni neomejeno...
Vsaj dopoldne je še povsem sončno in barve žafranov so lepše kot v petek. Skoraj svetijo se. Ja, slik je več, iz vseh možnih kotov. Iz te strani seveda ni nobene gneče. Šele ko prideva čez Rogelj, na planino, se pokaže nekaj več ljudi. Torej - nad izstopom iz gondole.
Na vrhu, kot v petek, malo pihlja. Precej jasno je vidno, kje v okolici so največje in najgostejše kolonije žafranov. In kje se turisti kot svinje po blatu valjajo po njih 😐. Z vrha se hitro premakneva malo nižje. Malica in ležanje na soncu. A kopasti oblaki vedno bolj rastejo. Nekaj časa še tiho opazujem..."kaj pa če počasi greva?". Navsezadnje se ustaviva še na štrudlu. Sonca je vedno manj in čez Zeleni rob, kjer sestopava že pošteve vleče. Ne, ni tisti vetrič od prej, je že prihajajoča fronta. Prve kapljice pa na Konjščici. Saj ni drugega kot palerine gor in previdno dol čez strm in spolzek Dolski graben.
 |
| obilica čemaža |
 |
| razgled |
 |
| prvič postane zares vijolično |
 |
| z roba vijoličnega travnika |
 |
| niso samo žafrani |
 |
| ta pa je pognojen |
 |
| na Zelenem robe |
 |
| se je že shladilo in stemnilo |
Komentarji
Objavite komentar