Rinke in Turska gora (7.4.2026)

Zajčkovi prazniki so taki tipični prazniki hrane. Ko se človek prenažira in gre potem komot na neko ne ravno kratko turo tako rekoč brez malice...tako veleva tradicija. A gej ga zlomka...včeraj je bila nekako prekinjena, nič se nismo zmatrali. Tako je nujno vzet dopust na zajčkov torek. 😆

Torej neko kondicijsko, ne tehnično prezahtevno (to še NE pomeni lahke ture). Urška pravi Rinke čez Turski žleb. Menda je že zmenjena z Mojco, da se ona tudi strinja. Sam nimam kakšne zelo inovativne ideje in hitro pristanem, čeprav sem točno to turo hodil nedolgo nazaj. V malo drugačnih razmerah takrta. Pravzaprav se kar hitro zgrozim, kako zelo relativen je ta "nedolgo" nazaj...

Ob 5 se dobimo v Šiški. Ok..malo zamude. Že pod do Logarske "ponudi" nepričakovane zaplete, a vendarle se uspemo spravit proti vrhu pred 7 uro. Kje v okolici Triglava ob tej uri niti sanjati ne moreš več prostega parkirnega mesta. V Logarski pa...smo šele 2. avto tam 😅

5°C je na izhodišču, a tu je mrazišče...višje postaja topleje. Prve snežne zaplate, oz bolje rečene flike ledu so nad prvim mostičkom, nad izvirom Savinje pa je sneg zvezen. Na travniku nad GRS kočo se že da slutiti, da se bo prediralo. In prvič pomislim, da mi bo morda žal, ker isem vzel smuči. Do vstopa v Turski žleb že močno pripeka in že sem v kratkih rokavih. Malo se predira občasno, ni prehudo. V samem žlebu je podobno. V pavzi pred žlebom, ki je bila nekako namenjena zimskemu opremljanju, neko "pozabim" nataknit dereze. A nič hudega, čisto enostavno gre brez. Vse do nekako 50m preh vrhom žleba. Naklon postane večji, sneg pa trši. Pravzaprav šele tu postane sneg zares trd in heca je konec - polna zimska oprema.

Očitno sem se čez zajčkove praznike res napolnil z viški energije. Korak je lahkoten, počutim se spočitega. Nasprotno pa ženski del sproti "spreminja plane" in še pred izhodom iz žleba namesto Rink cilj postane Turska gora (2252). Ne ugovarjam...tako ali tako bi bil preglasovan 😅

Pobočje proti Turski je orientirano proti JZ in sončni žarki so se ga šele komaj dotaknili. Sneg je še povsem trd in napredovanje je enostavne. Globoke stopinje predhodnikov pa kažejo, da se ob kasnejši uri stvar močno spremeni. Na vrhu nekoliko piha in tu je še najhladnješa točka današnje ture. Par požirkov čaja in nekaj zajčkovih dobrot in naenkrat tudi ženski del odprave dobi energijo za nove podvige. Torej - proti Rinkam!

Razmišljam, da smo naredili največjo neumnost. Pobočje Rink je že tako ali tako dlje časa na soncu, ta čas pa še mi samo podaljšamo, ko gremo najprej na Tursko, namesto da bi obrnili...a ostane pri razmišljanju, kaj preveč na glas ne godrnjam. Mogoče pa navsezadnje ne bo tako slabo. In tudi dejasnko "ni tako slabo". Sneg je seveda precej bolj zmehčan. A samo na površini. Nič kaj globoko se ne predira. Hitro napredujemo po prvem klancu do platoja Male Rinke (2289). In tu smo pravzaprav že na pol poti od vrha žleba do vrha. Spet je za kratke rokave.

Za nami gresta smučarja, ki izstopita iz žleba ravno, ko mi pridemo iz Turske. Spet se zatopim v razmišljanje od prej...ja, tu mi je dejasnko že žal, da nimam smuči. Medtem ko Turski žleb res ni deloval kot nekaj, kjer bi človek z veseljem smučal, pa pobočja Rink delujejo naravnost fantatična. Ja no...zdaj kar je je. Saj morda pa še ni konec turne sezone...morda pride še kakšna Avstrija kot lani...

Na Koroški Rinki (2433) je v primerjavi s Tursko popolno brezvetrje. Čisto poletno! In še potrditev dobim, da nisem samo jaz čuden, tudi ened od dveh smučarjev je v kratkih rokavih 😆 Poletno je tudi nadaljevanje. Prečenje proti Kranjski Rinki (2453) je rahlo zoprno, če se greš igrico, kako izgubiti čim manj višine. Sneg je tu res gnil in na strmem pobočju je treba na silo delati globoke stope da prideš do vsaj kolikor toliko trde podlage. Saj v primeru padca je iztek kar lep...ampak v kratkih rokavih si zdrsa na snegu želiš ravno toliko, kalikor motorist na asfaltu...

Proti Kranjski Rinki na trenutke spet nekoliko povleče, a čisto na vrhu je spet povsem mirno in tiho. No, razen občasnega "jamranja" kot "končno vrh" in "danes mi res ni šlo". Ne vem...meni se 4h50 bruta čas od avta z vključeno Tursko in Koroško Rinko res ne zdi da "ni šlo"... Z vrha je še posebej mogočen pogled na Skuto. Slednja je tudi dovolj blizu, da so lepo vidne sledi vzpona čez Strežo, približno tam, kjer gre markirana. Kdaj že jo damo v plan? 😆 To zimo verjetno ne več. Se pa zato pogovor usmeri v poletno sezono na neko prečenje tu, ki še čaka. In ki je lani "spisalo" veliko tragedijo... In priznam, vsaj pri meni ni na najvišjih mestih med plani poletne sezone, je še veliko drugega prej.

Sestopamo po bolj direktni liniji, bolj pod Kranjsko Rinko, gledano z vrha, desno od krnice. V nekem trenutku bi bilo potrebno prestopit v gaz vzpona, Urška to stori, meni pa se zdi "odveč" teh dodatnih 10 višincev...bo lažje naokoli po izohipsi. Seveda ni lažje, to mi je bilo že takoj jasno...je pa bolj "zanimivo". Doživetja, kot je nepričakovano jahanje krajne zevi, pač nimaš na vsakem koraku. 😅

Na vrhu žleba srečamo še enega, ki je v toplem vremenu in predirajočem se snegu prišel na idejo krpelj. A hitro ugotovil, da za tako turo niso ravno koristna stvar. Razen morda za kondicijo. Saj za dol se po žlebu res že kar močno predira. Tudi kakšen plazič oz večja kepa talečega se snega je tekom dneva iz višjih predelov priletela v žleb in še dodatno preorala površino. Splošna nevarnost plazov je sedaj res da nizka, a ko gledamo in tak komad, ki se kotali dol smi si povsem enotni, da si ne želiš biti v njegovi padnici.

V primerjavi neobljudeno Logarsko zjutraj, je pri povratku že pravi poletni vrvež. Obilica sprehajalcev, ne planincev prihaja do slapu, nekateri tudi malo višje. Mladi par nas začudeno, že skoraj prestrašeno gleda, ko si malo pod izvirom Savinje snemamo dereze. Saj tudi v supergicah in kratkih hlačah se da po snegu. Če znaš stopit. In če se zavedaš, da se takoj, ko pade senca, struktura snega lahko kar močno spremeni.

Jutranja "malo daljša vožnja, kot je bilo mišljeno" je pravzaprav še vedno kratka, povratek je še daljši. Cesta čez Raka je med delovniki zaprta med 7 in 17, v Lj pa naletimo na najhujšo konico. Očitno jih niti nima danes veliko dopust. Ali pa se ravno vsi vračajo z izleta 😅