Mali Grintovec - Cjanovca - Jakob (16.9.2020)

september 23, 2020

Tretjič letos v teh koncih...in še tretja kombinacija poti. Tokrat zastavljeno precej ambiciozno...skoraj malo preveč, glede na to, da so dnevi že krajši in je svetel del dneva po šihtu že precej omejen. Plan je da grem gor po dolini, ki pripelje na Mačensko sedlo (med Bašeljskim vrhom in Malim Grintovcem). Vmes grem po gozdni cesti preveč na Z in potem na naslednjem križišču obrnem skoraj 180°. A še precej bolj se je izgubil telefon. Že po pol ure mi pokaže prehojenih 8km in 1200m višine. Tega se ne bi sramoval noben gorski tekač...pravzaprav sem precej prepričan, da tega sploh še ni nihče dosegel :)

Vmes pridem za kratko na markirano pot, ko ta zavije levo proti Kališču nadaljujem naravnost po lovski, ki gre v nadaljevanju po suhi strugi. Samo malo je še do sedla...a desno se prikaže lepa grapa, kamor zavije suha struga. Ne zgleda, da bi bilo lahko kje kaj prestrmo in prezahtevno, pripeljala pa bo nekam pod vrh Malega Grintovca. Res se ji ne morem upret. Grapa je lepa, na enem malo težjem mestu bolj krušljiva, kot bi si človek želel. Višje gor pa nekaj šodra. Pridem na greben J od Malega Grintovca. Nadaljujem proti Srednjemu vrhu in Cjanovci. Glede na dolgo turo sem imel celo malico s sabo. En...em, že rahlo pretečen Supportan in "obst" (sadno-sladkorna ploščica iz Hoferja).

Sestopam po grebenu, kjer sem februarja kar pošteno gazil, nato pa vzpon na Javorjev vrh. Iz doline prihaja globok glas, nekaj med brundanjem medveda in rukanjem jelena. Zopet sledi bolj strm a precej krajši spust in po grebenu naprej na Potoško goro. Zelo lepa potka, skrbno markirana, le razgledov ni ravno bajnih.

Koča pri Jakobu je odprta in tudi kar nekaj ljudi je bilo. A za postanek ni bilo časa. Počasi se je že temnilo. Moral sem priti še v dolino, po poti, ki ne obstaja. Vsaj ne markirana. Res ne bi iskal tega v temi :) Izkaže se, da pot obstaja, čeprav ne markirana čisto dobro sledljiva. Glede same orientacije sem se pa zanašal na občutke. V temi. Telefon je že crknil. In zgodilo se je točno to, kar se mi je dozdevalo, da je zelo možno. V dolino sem prišel eno vsa prenizko. Ja nič, zdaj na nazaj gor proti Mačam. Še dodatnih dobrih 100m višine in...kak km ali 2. Še dobro, da v Novi vasi najdem gospoda na sprehodu in vprašam za kakšno smiselno bližnjico, da mi ni treba čisto do Preddvora. Lepo mi razloži in mi kakih 10-15min nabijanja asfalta le prihrani.

Ko potem razmišljam, je bilo teh 17-18km in 1600-1700m višine v kombinaciji z brezpotji res zeloo ambiciozen načrt za "četrtdnevno" turo. A glede na to, da sem bil ves čas blizu doline, sem si to v povsem varnih okvirih lahko privoščil. Sicer pa verjetno zadnja tako dolga po šihtu letos.