Kukova špica 2427m (13.9.)

september 22, 2020

Dnevi se počasi krajšajo, ampak ob lepem septembru bi se pred korenito spremembo razmer dalo stisnit še nekaj teh brezpotnih tur. Urška je pri tovrstnih idejah načeloma vedno za. Tokratna sicer glede na pretekle v tej zasedbi relativno precej kratka. Do Vrha Kukove špice nekega "brezpotnega izziva" v resnici ni. Ves čas je dobro uhojeno in omožičeno. No ja, seveda je še nekaj dodatnih potk, tako da si je vseeno treba pogledat, kam se gre, pa nekaj občutka za orientacijo je potrebnega. Na enem delu naju je en možic rahlo zavedel in sva malo po nepotrebnem grizla kolena v melišču, ko bi se dalo po bolj prijaznem terenu.

Vreme naj bi bilo danes sončno. Kar pomeni lepe razglede. Pa se je že hitro pokazalo, da morda ne bo čisto tako. No, morda se bojo meglice, ki so ovijale vrhove, dvignile. Oz jih bo "pobralo", ko se ozračje segreje. Pa ni bilo tako. Megla se je začela malo pod Gulcami. Na Gulcah se je celo videlo proti S v dolino. Proti vrhu pa je bila samo vedno gostejša. Skoraj škoda lepega razglednika na tak dan. No, morda pa je tudi za kaj dobro... Že prej so ob grizenju kolen po melišču padale ugotovitve, da je, podobno kot Špik, ta tura nemara lepša pozimi. Ob tokratni nikakršni vidljivosti z vrha pa jo bo res potrebno ponovit. In pozimi so napovedi načeloma bolj zanesljive.

Na vrhu ena boljših malic v hribih letos - včerajšnja češpova pita. "Žetev" češp je bil tokratni razlog, da je tura ponovno v nedeljo :). Pri sestopu proti Gulcam pa se začnejo meglice počasi dvigat. In ideje o ponovnem vzponu na vrh, če se razkadi... Nič, zdaj najprej proti Škrnatarici (morda gor, morda ne), potem pa vidimo. Enako smer sta ubrala tudi pohodnika pred nama. Proti Kukovi špici pa trojica Italijanov, ki je iskala bivak. Očitno niso planirali, da se bodo znašli tu.

Z rame pod Škrnatarico je lep razgled na Amfiteater in Široko peč. To je eden tistih veličastnih razgledov, zaradi katerih se splača sem. Nadaljujeva proti Škrnatarici. Ker ni bila v osnovnem planu si tudi ni nihče nič prebral o dostopih. 2 možna sta se nakazovala. Z dovoljšnjo mero previdnosti čisto lepo za gor...a ideja, da je potrebno po katerem koli od obeh še dol se ni slišala najboljša. Na hitro nekaj izbrskava po netu. Po opisih sodeč ni tako ekstremno zahtevno, so se pa rade pojavljale slike abzajlov. Hm...samo brez štrika to ne gre... Naposled skleneva, da je za danes dovolj. Ne čisto, potrebo je še dol. A po melišču je šlo zelo hitro. Tako prvi "pravi krst" doživijo tudi novi gojzarji.