Cjanovca 22.2.2021

Glede na to, kje sem bil na terenu in že prav pomladansko vreme, nisem mogel, ne da bi nekam skočil po šihtu. In tudi kaj veliko nisem razmišljal, kam bi šel. Ob še vedno kratkih dnevih je Cjanovca nekje na meji tega, kar še gre. Pa še to je potrebno kar malo bolj stopit. A sončni zahod z vrha je res čudovit.
Nekje do 1200m povsem kopno, šele nato se začne južen sneg po gozdu in še nekaj časa traja, da postane neprekinjen. Dolinica proti Dolgi njivi pa je očitno bolj osojna, tu je kar naenkrat sneg postal trši in manj južen. Količina pa z višino kar hitro narašča. Klopca na vrhu je v celoti zasuta, zadnji del je po vrhu tudi trda skorja, tako da sen za sestop nadel derezice. In jih prvič preizkusil :)
Sončni vzhod čudovit, temperature na vrhu pa vendarle precej drugačne kot prej, čez dan v dolini. 

Za konec pa še primerjava z lanskimi razmerami 1 teden kasneje. Hja...malo drugačne, a spet ne tako zelo.










Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)