Deska 1978m (14.2.2021)

Ena generalka pred skorajšnjo osvoboditvijo taborišča :) Menimo se za Korošico. Morda na Deca. A ob včerajšnjih tragičnih dogodkih še enkrat v mislih preletim celo pot glede morebitnih pasti...in mi na zemljevidu ostane pogled na Deski. Ta pa res nima nikjer kakšnih strmejših predelov. 

Cesta je prevozna do Planinška, torej cca 4,5km in slabih 400m višine pod parkiriščem na Podvežaku. In...hja, 2x dlje od te točke v primerjavi z zadnjim obiskom teh koncev. Pri sestopu smo opazili še en avto višje. No ja...golfa 2...s tem pač niti služben ne more tekmovat :)

S parimi turnimi smučarji se pogovarjamo po poti. Očitno nas je večina danes namenjenih na Desko. Tudi en, po opravi sodeč GRSjevec komentira, da precej bolj pametna odločitev kot Korošica. Oba sva imela v mislih tisto prečko, preden se pot rahlo spusti proti koči. Smo pa bili danes edini pešaki, vsi ostali na smučeh. Precej bolje v danih razmerah. Prava razlika je prišla do izraza nad planino Podvežak...
"Za močne noge in lepo rit!" pravi Urška med gaženjem. Mihela se hitro odpove ekskluzivni pravici, da bi vsake toliko "vodila vajo", Valentina si medtem obuva krplje. Jaz si jih nisem iz uvidevnosti do tistih brez. Celo na posojo sem jih ponudil. Nemara pa spet iz uvidevnosti ni nobena sprejela :) Torej sva se z Urško izmenjevala pri gaženju. Valentina je vsake toliko kar odhitela naprej. Večinoma niti ni bilo zelo naporno...razen, ko se je vmes pojavila kakšna precej trda kloža. A ne dovolj trda, da bi držala težo. V teh primerih vsekakor pomagajo daljše noge in cca 95 kg (z opremo vred, da ne bo pomote ;)
Tako je, večinoma vzporedno s smučino, nastala še ena gaz. Pri sestopu je bila stvar že bolj pomešana. In čeprav je cel dan zgledalo, da smo bili danes edini pešaki, so se ne prav visoko nad planino pojavile še ene stopinje. Niso pa vztrajale visoko gor. 

Pri vzponu smo šli že skoraj preveč desno, oz S proti Tolstemu vrhu. Potem pa spet malo dol in proti Deski. Najlepše je bilo na sedlu med obema vrhovoma. Razgledi, ki jemljejo dih. Za to se gre v hribe. Za to je vredno zjutraj vstat (no, ob policijski uri tako ali tako prav zgodaj ne gre), za to je vredno gazit in za to tudi ni nič hudega, če kdaj malo zebe. "Kot smetana na sadni kupi" je slikovito opisala Valentina. Ja, tega bolj Savinjskega dela KSA res še nisem videl tako zalitega tako od blizu. "Najlepši razgled v KSA" je rekel eden iz skupine turnih smučarjev, s katerimi smo si vračali usluge s slikanjem. Veliko je lepih razgledov, a v današnjih razmerah je bilo enostavno popolno. Glede na količino snega, pa so misli uhajale na primerjavo s Kaninskimi podi.

Na vrhu deske se nismo dolgo zadrževali. Pravzaprav se sploh nismo. Kakšna slika...in to je to. Hitro nazaj gor rokavice. Nekje okoli -12 do -15°C naj bi bilo na tej višini. Nič posebnega sicer...če ne bi vlekel še severnik. Pa to ne samo sapica :)

(fotografije pa niso vse avtorske, pač pa še Valentinine in Miheline)






























Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grintovec (18.2.2024)

Slika
 Kdar danes ni šel v hribe, ni zamudil nič. No, ok...nekej pa je že...recimo vseh 50 odtenkov bele. Pa bolj pristen stik z naravo, ker je bilo manj ljudi Redko kdaj za vikend na Grintovcu srečaš samo 5 ljudi. Pa še par do sedla.  Plani za danes so bili malo drugačni. Čez Dolge stene bi šli gor. Potem najprej par odpovedi, za konec pa še megla. V Lj še ni bilo tako slabo. Oblačno sicer...to je to. Na mengeškem polju pa kapljice na šipi. Do Kamniške Bistrice se je samo stopnjevalo. Zdaj ne bom obračal, če sem že tu. Štartam v rosenju in megli. Mraza ni. 6°C na štartu. Pod vetrovko hitro začnem močno švicat. Ne vem, če nisem tako še bolj moker kot zaradi rosenja... Sneg se začne malo nad klopco. Bolje rečeno - ledene plošče. Precej spolzke, v dežju še bolj. "Sneg sneg" pa malo pred koncem gozda. Spodnji del nad gozdom spet led, višje je potem malo več snega. Je pa precej južen. Ja, toplo je. A malo pod kočo se dežne kapljice le začnejo spreminjat v ledeni prš. Ne sneg, bolj neko
Preberite več

Nanos po Modrasovi (6.4.2024)

Slika
 Nič hudega, če ni še nihče slišal za Modrasovo na Nanos. Kako tudi bi, saj tudi "uradno" ne obstaja oz zelo verjetno ni zabeležena v nobeni planinski literaturi. Do zdaj😅 Od kje sploh ime? Za to se bo potrebno vrniti kakšno leto nazaj, ko je imel Marko tu "bližnje srečanje" z modrasom. To je potem to. Ampak konec dober - vse dobro. 🙂 Bodi dovolj heca (čeprav ni samo hec). Gre za ZZ brezpotje. Greben, ki se dvigne naravnost od vetrnic na vrh Pleše. Tisti oster rob, ki na daleč Nanosu daje tako značilno obliko. V zadnjih mesecih so tu celo zrasli možici. Pa še par čisto novih svedrovcev v skalah. V času, ko smer še ni nosila imena po "sikajočem domačinu" ni bilo ne o enem, ne drugem ne duha ne sluha. Aja...par starih klinov je pa res že bilo... O samo orientaciji na poti kaj dosti ne bom pisal. Bolj je v stilu "greš, kjer ti paše". Obstaja več lažjih in težjih prehodov. Tam kjer so svedrovci je precej navpična skala, mi smo šli v glavnem po dvoj
Preberite več

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)

Slika
 Po kar nekaj časa spet ena bolj poštena predšihtna. Zgleda sem se vmes malo polenil😅 Da takoj razčistimo, Y v Begunjščici seveda ni isto kot Y v Vrtači . Čeprav je v "istih koncih", ponavadi se gre celo gor iz istega izhodišča. Grapa se nahaja levo od Centralne v Begunjščici in je od slednje težja. Naklon je večji, vmes so tudi skoki, ki so odvisno od zalitosti. "Najkasneje ob 6 iz Lj". Ob 12 treba na šiht...pa prej bi še pojedel. Pa mogoče ne smrdel po švicu pred pacienti😅 Za vsak slučaj sem že kašno minuto prej zunaj, če bo treba strgat avto. Tu pa kar presenečenje - nič ni zmrznjeno, pač pa dež. 😐No, rosi. Vmes že pomislim, da si je Urška zaradi vremena premislila, ker je 5 čez 6 še ni, pa nima navade zamujat...  "Dež bo nehal. Mora nehat. Ne zato, ker tako pravijo vremenoslovci...ampak ker sem se jaz tako odločil!"😆 In na Ljubelju je res že zvezdnato nebo. In že kar obljudeno. Ter predvsem pretoplo. Celih 5°C. Prvi sneg je že na občutek gnil. Ob k
Preberite več