Kalški greben iz Korošice (21.2.2021)

 Idejo za Kalški greben je pravzaprav dal Boštjan, ko sva se pogovarjala o nedelji. Jaz takrat ši nisem imel čisto dodelanih načrtov. On je načrtoval varianto, ki sva jo šla nedolgo nazaj, pa ob zelo zgodnji uri, ker mora biti zgodaj nazaj. Hja...lahko si privošči,  je skoraj tam doma...jaz pa ravno ne bi štartal iz Lj globoko v času policijske ure. Ah ja...od človeka, ki je bil menda včasih celo alpinist in še danes v stilu severnokorejske propagande "on osebno" vozi tuje državnike na Triglav, res ne bi pričakoval tako sovražne nastrojenosti do hribovcev...

Torej štartam takoj po policijski uri. Po varianti, kjer bo malo manj vožnje, malo več hoje...predvsem pa v danih pogojih, ko je prišla občutna odjuga tudi ob malo kasnejši uri varna. Pri plazu parkiram prvi. En avto je že bil malo nižje, naslednji pa se do plazu pripelje ravno, ko se prebijam čez. Kar nekaj ga je že pobralo. Od daleč zgleda kot zemeljski plaz, glede na to, da je na površini povsem blaten. Tudi več debel in vej štrli ven.

Naprej je kopno še kar dolgo. Na kakih 1000m se začne sneg. Sneg pa povsem gnil. Že zjutraj. Nič čudnega, ko sem parkiral je kazalo 3°C. Verjetno sploh ni padlo pod 0. Nekje nad 1300m (tam, kjer se odcepi nemarkirana pot proti Decu in planini Košutna) pa sneg vendarle postaja trši. Tu ponoči je zmrzovalo. Derezi si nataknem pred prečenjem tistega strmega pobočja pod Zvohom. Tam kjer plazi. Verjetno ni bilo nujno, sem se pa bolje počutil :) in nenazadnje, če si jih navajen je res lažje hodit, saj ne pride do izgubljanja energije pri oddrsavanju. Celotno pobočje je ena samo plazovina. A kar je imelo za it dol je v glavnem šlo. Bo pa še kaj priletelo v naslednjih dneh, ob sončnih popoldnevih, ko se bojo lomile opasti na grebenu. 

Na rami, pred spustom v planino Koren se odpre pogled. J pobočje Zvoha je v oblakih, saj se nizka oblačnost pretaka čez greben, dolina proti planini pa je že na soncu. Odhitim naprej in ko se vzpenjam proti Vrhu Korena se pogled zares odpre. Danes so bili razgledi preprosto pravljični. Težko je opisati z besedami, težko je realno stanje prikazati na fotografijah, to lahko samo doživiš! Beli otoki sredi belega morja, zgoraj pa neskončna modrina. "Gladina morja" je ves čas segala nekje do 1600-1800m. Odvisno od lege, nekje višje, drugje niže. Mokrica je ravno še bila cela zunaj, stolp na Krvavcu pa je zgledal kot jambor (napol) potopljene ladje. 

Pri sestopu s Korena se sneg še precej nepredelan. A skorja po vrhu večinoma drži težo. Ni ledena, pač pa kložasta. Na sedlu se za trenutek spet potopim v morje, potem pa samo še rahel dolg vzpon proti vrhu. Tu prehitim četverico, s katero smo ma vrhu (natančneje - na plaži pod vrhom) kar dolgo klepetali. Že sam sem se precej ustavljal in slikal, oni pa še malo več :) Saj vem, da slike niso isto kot v živo...a človek kar hoče ujet v "škatlico" in zadržat te lepote. Tu je sneg povsem drugačen kot pri sestopu s Korena - močno predelan, po vrhu rahla ledena skorjica. Na trenutke se je prediralo, a ni bilo hudega. Predvsem so bili to krajši odseki z napihanim snegom. Daleč od tistega izčrpavajočega gaženja do kolen :)

Na vrhu je malo pihalo, zato sem se za malico in pir utaboril malo nižje, na že prej omenjeni plaži. Snega je veliko. Vršni greben, zadnjih 5-10min je zaradi napihanega snega ožji in bolj strm kot v kopnih razmerah, s tem pa tudi bolj izpostavljen. Ne bi strašil, samo toliko v vednost, da to vendarle ni Velika planina :) 

Ko se usedem in si odprem pir (pa je vendarle prišla prav bunda, če ne za obleč pa za pod rit, da ne sedim samo na torbici od derez) si mislim, da bu tu skoraj lahko sedel celo večnost. In skoraj sem. Debelo uro ob čudovitih razgledih in klepetu prijetne družbe. A hočeš nočeš je bilo treba v dolino...

Ta pristop na Kalški greben je najdaljši. Sploh, ker je zaradi plazu potrebno parkirati še nižje. cca 18km in 1650m višine je vsega skupaj. A je hkrati tudi relativno zelo varen. Krajša varianta, z drugim izhodiščem, a se večji del poti prekriva, je iz Kriške planine. Vsi opisi so seveda na hribi.net.


plaz je precej bolj blaten

pogled se odpre


tja naprej, greben je kar dolg


greben Ježa

četverica s katero smo potem kar dolgo klepetali

že precej povešena opast



streha Grintovca še "junfrca" ;)



o smislu življenja in plaži ;) 



plazovina pod Zvohom

večinoma je že šlo dol



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)