"Ušesa Istre" (2.5.2021)

 Včeraj še malo bolj konkretna tura, danes pa..."sproščeno turistična" ;) No, na koncu vse skupaj niti ni bilo tako malo. Je bilo pa tako muhasto vreme, da je edilo skrajni J konec Slovenije kazalo kolikor toliko stabilno. Torej nekam v zaledje obale. Eh, preveč nakladam, tokrat je turo tako ali tako izbrala Valentina :)

Spodmoli pod Velim Badinom, imenovali tudi Ušesa Istre so zanimiv in vsekakor obiska vreden kraški pojav. Krajša varianta, za katero se glede na promet odloči večina, se začne pri Kviriku nad Sočergo. Mi smo šli po daljši, malo naprej od Gračišča. Zadnji del gre po isti poti. Na izhodišču najprej ni zgledalo, kot da sploh kdo hodi tu. Pri povratku je bilo še kar drugih avtov. Začetni del poti je morda za koga dolgočasen, a ko se pot, sicer zelo počasi dviguje, se odpre tudi nekaj razgledov. 

Za Kvirikom se pokažejo izrazite pečine Kraškega roba. Pot je tu bolj razgleda in kot že omenjeno, bolj obljudena. Od naprej je tudi rahlo pihalo. Še najbolj pri anteni, kjer je najbolj izpostavljeno in najvišji del poti. Seveda so morali obstajati razlogi, da so anteno postavili prav tu :) Potem se pot proti spodmolom bolj ko ne samo še spušča. Sicer se vajen vseh možnih kraških pojavov, a je prizor kar veličasten. Včasih je bila v zadnjem delu možna še krožna pot. Zdaj je uradno ni več, saj je območje zaščiteno zaradi gnezdenja ptic.

Na koncu pa, ker so pohodi v tej družbi postali planinsko-kulinarični...na štruklje :) Tokrat na Kokoš. Jaz sicer ne degustirat, saj so že večkrat preverjeni. Nenazadnje je le koča od našega društva :) Malo sem jih na koncu poskušal, ker...em...so bile neke ideje, da bi šli gor z avtom. Pa sem bil gluh za tak predlog :) Torej gor po strmi, mimo Tita, dol pa po cesti.