Eno "na izi" pošihtno. Čeprav...meje, kaj je to "krajša" oz "poldnevna" tura so ratale že zelooo relativne. Prejšnji teden je bila na sporedu ena znatno krajša...pa sem bil na koncu skoraj "crknjen", tokrat pa dokaj spočit. Pa ne, da ima pri tem kaj vreme...in 35°C prejšnji teden...
Okoli Storžiča sem prehodil že skoraj vse možne vrhove. Vsaj tako se je zdelo na hitro. A pravzaprav jih je proti S še kar nekaj. Manj znani, manj obiskani. In tako začnem preigravati razne kombinacije okoli Ženiklovca (1716). Na koncu Marsikatera se je zdela prekratka...ker dan je pač zdaj dolg :) Na koncu se odločim za prečenje od Stegovnika (1692) preko Malega Javornika (1685) do Ženiklovca (oz Velikega Javornika) in krožno nazaj. Parkiram pod Rezmanom. En ovinek više, od tistega velikega prostora (ki pa zdaj zgleda bolj gradbišče/deponija). Nisem točno še vedel, kje bom prišel nazaj. Stvar navdiha. Oz, občutek, kje bo lepša pot. Zaenkrat sem vedel samo, kje je planirana najvišja točka.
Do Rezmana se vzpenjam po makadamu, ki se više začne spreminjati v vlako in končno potko. Vmes še nekaj priboljška, maline in robidnice. Vrh prav množično ni obiskan, veliko markacij je odneslo podrto drevje, a z orientacijo načeloma ni težav. Je tudi kar nekaj možicev, ki se visoko dvigajo, dokaj sveže markacije pa tudi na zdaj že ležečih deblih in še stoječih štrcljih.
Nadaljujem po grebenu in se spustim v tisti bolj zanimiv del poti, ki gre skozi okno. No, 3 okna bi lahko rekli, če hočemo vse natančno razčlenit. Vsekakor pa zelo slikovit del. Malo naprej se iz markirane poti dvignem na greben. Kot pogosto v taki situaciji, "izvoham" neko stezico. Ne vem, ali "pripada" domačinom - jagrom. Ali pa "še bolj domačinom", tistim takosmatim, ki jih prvi zalezujejo. A ko se pridruži še eni stezici, ni bilo več nobenega dvoma, da je le ta antropogenega izvora.
Vrh Malega Javornika je tudi zelo razgleden. Škoda, ker so bile osrednje KSA zavite v oblake. V ostale smeri pa lep razgled. In če je kdo tu zelo žejen...je čisto pod vrhom tudi mlaka. Ehm...bi skoraj rekel, da za nič na svetu ne pijem iz tega...
Spet sledi spust, spet bolj za nosom, dokler se greben ne zoži. In spet neka stezica, ki gre po vrhu grebena. Malo nižje, ne prav globoko pa gre gozdna cesta. Greben se spusti in se poravna z gozdno cesto. In tam nemalo presenečen uzrem markacijo in tablo, ki usmerja na Mali Javornik naravnost na pot, po kateri sem prišel. Bi prisegel, da vmes kar dolgo ni bilo nobene markacije. In sploh naj sam vrh ne bi bil markiran. Razen...če so vidne samo iz te strani...
Namesto gozdne ceste spet iščem greben, ki v nadaljevanju samo malo višje, pa se spet spusti do ceste pred vzponom na Ženiklovec. Tu se povsem očitno vzpenjam po "kravji" poti. Tudi na vrhu kraljujejo krave. Še dobro, da gre za slabo obiskan in dokaj neznan vrh. Sicer jim bi morda kdo v stilu Storžiča že odrekel pravico do razgledov.
Sestop do Javorškega prevala je nemarkiran, a dobro sledljiv. Nekaj časa mi na varni razdalji še sledi bikec, a še preden bi si opogumil in prišel bliže, se je pojavil električni pastir. Pa je ostal brez kruha. Aja...saj ga tako ali tako nisem imel ;)
Od prevala je pot ponovno markirana, celo "enka" a tudi tu ni veliko prometa. Na par mestih ne manjka veliko, pa jo bojo povsem prerasle mlade bukve. Ne vem pa, če bojo zrasle dovolj hitro, da bi na ponekod povsem golih pobočjih preprečile erozijo. Sicer pa je bila hoja tu zelo prijetna v primerjavi s tem, kar je že kar kmalu sledilo - neskončen makadam, vmes pa še dober kilometer asfalta. Pa še klanec za konec. Še dobro, da nisem parkiral še malo višje :)
Na koncu bi rekel, da zelo slikovita tura v dokaj neobljudenih koncih. Če bi se dalo eliminirat še tisti asfalt in kakšen del makadama...bi bil pa že popoln kič ;)
 |
| domačin :) |
 |
| potoček malo pod vrhom |
 |
| pot na Stegovnik |
 |
| Košuta od blizu |
 |
| po grebenu - tu je teren povsem kraški |
 |
| oba Javornika, zadaj Storžič |
 |
| pogled nazaj |
 |
| ni za varovanje...pač pa da ne bi kdo začel na drugo stran, na spolzek teren |
 |
| proti oknu |
 |
| okno v eno stran |
 |
| pa še v drugo |
 |
| in od zunaj |
 |
| Mali Javornik |
 |
| Stegovnik že daleč |
 |
| viharnik...in bodoči viharnik |
 |
| po grebenu |
 |
| ehm...na poti so bila markacije? |
 |
| po "kravji" poti na Ženiklovec |
 |
| najvišje danes |
 |
| ku ku :) |
 |
| neurje..ali preprosto golosek? |
 |
| kmalu bo preraslo pot |
 |
| nič več kraški teren |
 |
| plaz |
 |
| na koncu me je skoraj presenetila dolžina |
Komentarji
Objavite komentar