Letos se je enkrat že
izmaknil, zaradi vremena. Tokrat je bilo navsezadnje verjetno še slabše... Te dolge stene so me mučile že nekaj časa, vedel sem, da ni prezahtevno brezpotje...še se sploh lahko reče pravo brezpotje. V glavnem, tokrat se je izšlo vse po planu. Razen vremena...
Vreme danes naj bi bilo lepo. Bolj podrobne napovedi so sicer dopuščale kakšen vrh zavit v oblake. A obiskovalcev že dolgo ni bilo toliko. Že pred 6 v Koncu vse nabito, komaj se je še našlo kaj prostora. Pravzaprav je bilo potrebne že malo "izvirnosti" pri parkiranju. Včeraj sem že prišel na idejo, ga malo podaljšamo čez Gamsov skret. Ker je pot lepa, zanimiva in precej manj obljudena, kot proti sedlu. Tisti bolj natančni bi ugovarjali, da to ni čisto pravi prehod skozi Gamsov skret. Originalen gre levo, malo višje. A večina se poslužuje tega, ker se tudi običajno pojavlja v opisih.
Snega iz pred
3 tednov ni več. Čez skret je ponekod malo povleklo, čez je prišla tudi kakšna meglica, a više je zgledalo čisto. Vse dokler ne pridemo do Velikih podov. Tam pa nič kaj optimstičen razgled. Skuta je še bila zunaj, okoli Grintovca pa vse zabito. Nadaljujemo proti bivaku, kjer že malica 6 Francozov, ki so prejšnjo noč spali pod Skuto. Malo daljša debata še s planincem, ki se je vračal s Štruce. Ni šel do vrha, zaradi vetra je obrnil. Porajajo se že vprašanja, kako naprej. Nič, gremo do Malih vratc in se bo kaj izkristaliziralo. Izkristaliziralo se ravno ni, prej še bolj zaprlo. Ja nič...gremo naprej gor. Dokler je potka sledljiva gremo, če se kaj zakomplicira pa obrnemo in po isti nazaj.
Priznati moram, da je bil kar izziv. Brez zdaj že kar lepe kilometrine brezpotij, se tega nikakor ne bi lotil. In seveda, če bi bili ostali člani ekipe začetniki :) Potka gre bolj ko ne ves čas po grebenu Dolgih sten, in je kar dobro sledljiva, v dobri vidljivosti res ne bi smel biti problem. V megli je bolj adrenalinsko. Vmes se je potka malo izgubila, malo za nosom in se je spet pojavila. Ko se je postavilo malo bolj pokonci, sem vedno razmislil kaj bo, če bo potrebno tu nazaj. Sem pa ves čas imel približen občutek, je se nahajamo. Predvsem je k temu močno pripomogla tista zimska čez
Jame, ko sem si dodobra ogledal greben.
Jakost svetlobe se je parkrat povečala, a sonce ni pogledalo skozi. Sledil je še edini malo težji detajl, kjer lažjega obvoda mislim, da ni. Vsaj ne v bližini. Potem še nekaj travnatega pobočja in - smo na Strehi. Kakih 100m pod vrhom. Kar malo olajšanja...po drugi strani pa, najlepše je mimo.
Cel čas je vlekel zmeren zahodnik. Niti slučajno kaj tako hudega, kot je bilo proti Skuti. In tudi mraza ni bilo, vse do vrha sem bil v kratkih rokavih. Zahodnik je pač topel veter :) Na vrhu je bilo še najbolj mirno. Razgledi pa samo v glavi...oz...če si gledal s srcem ;)
Sestopimo čez streho, precej se jih še vzpenja. Še pred sedlom se vedno bolj odpira, tudi pol grebena Dolgih sten se pokaže. Spet rana ura ni bila zlata... Na sedlu pir, malo debate s Tomažem (oskrbnik). Še par besed z znanko iz vodniškega tečaja. Kar konkretno 3-dnevno turi so zastavili. Danes so prišli iz Kamniškega sedla po grebenu. Menda jih je kar fajn prepihalo. Tu bojo s še konkretnimi plani za jutri, mi pa v dolino. Na obvezno analizo ture k Jurju in pohana "slonova ušesa". 3 dunajci za 5 lačnih ust po kar dolgi turi (slabih 1900m, 14km, 8h30) so povsem dovolj.
Avtorja fotografij sta še Miha in Uroš
 |
| ehm...v resnici je manj strmo ;) |
 |
| poglej in se nasmej ;) |
 |
| zaenkrat zgleda še v redu... |
 |
| ku ku...je kdo tam? ;) |
 |
| si mislijo svoje :) |
 |
| pa smo gor |
 |
| malo se je razkadilo |
 |
| in celo greben se je prikazal |
 |
| za to se gre k Jurju :) |
Komentarji
Objavite komentar