Greben Ježa mimo Medvedje jame (21.5.2022)

 Še tretjič letos tu gor. Mimo Medvedje jame. V 2 mesecih. Zdaj je dokončno ostala brez ledenih kapnikov. Vremenska napoved je bila tako - tako. Popoldne nevihte. Seveda je bilo že popoldne, glede na to, da sem štartal po šihtu. Plan je bil kar malo optimističen. Nad osrednjim grebenom KSA pa so se že nabirali oblaki. Vsaj do Kompotele grem, potem pa se bo videlo. Lahko tudi po najkrajši dol. Pri te razmišljanju in grizenju kolen proti grebenu nad Ovčarijo prileti mimo pravi stampedo gamsov. Niso se kaj dosti menili zame, so se pa spretn umikali kamnom, ki so jih sami prožili. 

Ko se je pogled odprl proti S, je bilo res že vse črno. "Samo še do Vrha Korena, potem pa menda res dol" se mi takrat zdi najbolj realna opcija. Tistih slabih 15 min do Korena so se razmere še malo spremenile, in celo področje od Grintovca bo Brane je bilo ovito v nevihte. Hja, v visokogorju so vremenske spremembe res hitre. A hkrati je bilo zdaj že povsem jasno, da se nevihtna celica premika v smeri Z->V. Proti J pa je sijalo sonce. Ja nič, potem pa grem spet na prvotni plan. V tem trenutku se zdi dokaj varen. 

Greben Ježa oz kar Jež je razgleden grebem med Vrhom Korena (1999m) in Velikim Zvohom (1972m). Začinjen je z eno škrbino in nekaj železja v njej. Lep grebenček torej...le malo kratek ;) Večkrat pogledam naokoli, kako je z vremenom. Že kakih 10min kasneje je bila tista prej omenjena navihta mimo. Oz se je preselila nekam nad Dleskovško planoto in Veliko planino. Ali pa je tam nastala nova. Kakorkoli, korak je ves čas moral biti kar strumen. Če se slučajno začne kaj drugače obračat. Mi je pa bilo zanimivo, v nekem trenutku se se zdelo, da je vse naokoli dež, samo nad Krvavcem je okno modrega neba, skozi katerega sije sonce. 

Od Zvoha naprej nadaljujem po levem robu smučišča do antene, od tam (približno) po neki lovski stezici spust proti Kriški planini. Tudi naprej sem mislil kar približno po azimutu do izhodišča, a se je pojavila markirana potka proti Kamniškemu vrhu. Lepo, še ena tistih redkih v KSA, po kateri še nisem hodil. Potka preči pobočje pod Kržiščem. Lepo je markirana, le da...očitno skoraj nihče ne hodi po njej. Tako da že v čast markacistom se mi je zdelo prav, da nadaljujem tu :) Pa približno sem si že predstavljal, kje bo prišel ven.

Po dokaj položnem prečenju pod pobočjem pride potka na greben, kjer se strmo spusti dol. Dokler se greben nad planino Osredek ne spet bolj položi. Nekaj časa še nadaljujem, potem pa se na nekem mestu odcepi stranski greben proti SV, po vrhu pa gre lovska potka. To mi deluje bolj prava smer proti avtu. Sicer sem se že prej spraševal, zakaj nisem pustil avta nižje, pa bi lahko potegnil do Kamniškega vrha. Hm...menda zato, ker so bile napovedane popoldanske nevihe, ker imam samo pol dneva časa...in ker je že v tem trenutku ura skoraj 7 ;) 

Do avta pridem točno iz predvidene smeri. V čast državnemu prvenstu v planinski orientaciji, ki poteka ta vikend...in se po kar nekaj letih tokrat žal časovni ni izšlo z udeležbo ;) 

čemaž v polnem razcvetu

nekaj dela je bilo na potki od zadnjič

kapnikov ni več


tu gor

začeli so 

tudi resa v polnem razcvetu


temni si


nekaj snežnih zaplat


in priša je nevihta


v drugo stran pa sonce



10min kasneje že čisto


v škrbini




Zvoh

vse naokoli dež




tudi mravlje imajo svoje avtoceste...ki dejansko degradirajo okolje


strmo

in pogled gor











Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)