Mokrica - Košutna - Koren: na praznik zajčkov in jajčk (18.4.2022)

 Na drugi dan praznika zajčkov in jajčk, torej prenažiranja, se nekako spodobi tudi malo it razmigat po vsej tej obilni hrani ;) No, saj ne da ob drugačni priliki ne bi izkoristil takega dneva :naprej) 

Že nedavno sem imel v planu ta krogec, pa je takrat ob turističnem pristopu šlo samo do Medvedje jame ;) Tokrat pa mimo jame gor po grapi naravnost na greben proti Mokrici. Potlačena strma trava in res breg dajeta slutiti, da je tu gor bolj prijazno pozimi, ko je zalito. Ob seveda stabilni snežni podlagi. Takoj za jamo je še za prečit snežišče, naprej je kopno.

Proti Mokrici (1853m) je po grebenu še nekaj snega. Večinoma je bil na površini mehek in tudi narejene stopinje. Globoko pa se ne prediral. Pravzaprav se sploh ni, sem šel po že narejenih stopinjah. Tako da čisto do Mokrice niti nisem šel. Brez zimske opreme sem obrnil kakih 20m pred uradnim vrhom. 

Ko se od grebena teren dvigne proti Kompoteli (1989m) je bil ponovno sneg na mao strmejšem področju. Se je je ravno toliko prediralo, da je delovalo povsem varno. Seveda ob nekaj previdnosti. NA vrhu rahlo vetrovno, a daleč od kakšnega orkanskega vetra (ali od kraške burje) o katerem so nekateri poročali v teh dneh. Je pa iz druge strani precej bolj uhojeno. Seveda, je pristop vendarle lažji. In predvsem - pot je. Markirana. 

Sledi spusti in vzpon proti Košutni (1974m), kjer začnem srečevati tudi druge planince. Aja, enega sem že pod medvedjo jamo. Ravno tako bolj pustolovca in sva udarila tudi krašjo debato o brezpotjih tod okoli. Zadnji vzpon pa še na Vrh Korena (1999m). Tu srečam dvojico, ki se je namenila na greben Ježa. MAlo sem si ga že ogledal iz Košutne in menim, da se mu brez zimske opreme raje ognem. Na par mestih bi znalo biti rahlo "kočljivo" in mi niti ni bilo več do kakšnih adrenalinskih vložkov ali obračanja. 

Samo še ekspresen sestop do Planine Koren - po snegu gre res hitro, ter v bolj normalnem tempu po kopnem do Markove ravni. Razmišljam, kdaj je erozija tako načela pot pod planino, pa mi potem kapne, da že zelooo dolgo (hm...če sploh kdaj) nisem tu hodil v kopnem. 


čemaž

tu gre po sredinski potki





kapnikov je že precej manj





















Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)