2 vprašanji sta ostali odprti po nedeljski turi. Z greben Virnikovega Grintovca sem rešil včeraj. Že danes pa še drugo :) SV greben Ruša je opisan kot ZZ brezpotje. Na trenutke je plezanje menda celo tako zahtevno, da se je potrebno grebenu malo umaknit. Hm...res, da sem ga zadnjič pol izpustil, a se mi je zdelo zelooo daleš od tega. A danes spoznanje, da sem ga izpustil malo več kot pot. Tudi najlepše plezalne odseke v gornjem delu. Hja...pri sestopu, sploh ko imaš za sabo že ene 7 ur hoje, je človek malo bolj previden...
Z Urško se zmeniva takoj po šihtu. Ampak res takoj, ker se bo potem malo mudilo... Štart z istega mesta kot včeraj. Pri ostrem desnem ovinku se odcepi malo "manj ugleden" kolovoz, ki najprej 2x preči potok, potem pa bolj strmo v breg. Ko se mi zazdi primeren trenutek, zapustiva kolovoz in na približno 1100m se začne plezanje po grebenu...in spoznanje, da so v hitenju čelade ostale v avtu... No, saj ne bova nikjer hodila pod steno pa tudi en drugemu ne bova prožila kamenja. Danes res ni tako nujna, kot v kakšni drugi situaciji, ni pa to ravno primer dobre prakse.
V spodnjem delu je greben precej razbit, skale razmajen in potrebna je pazljivost, kaj prijeti in kaj ne. Pa še močno je vse poraslo z mahom. Torej počasi in previdno naprej (zdaj hitenja ni več). Na enem mestu res ne gre čisto naravnost gor in greva malo desno od grebena. Dobra stvar je, da ni mokro kot včeraj :) Z naraščajočo višino je tudi skala vedno bolj kompaktna in manj porasla z mahom. Na krajši izravnavi že zgleda, da bo najlepšega konec. Do tu sem namreč sestopil v nedeljo. Veselje ob pozitivnem presenečenju je zato še toliko večje, tu je res par lepih delov za poplezavanje. So pa ponekod malo zakamuflirani za bujnim zelenjem.
Razgledi danes so res čudoviti. Človek bi lahko celo uro sedel tu gor... Sestopiva po JZ grebenu, ki pravzaprav ni greben, čeprav je večkrat tako poimenovan. Vmes malo sekanja poti do markirane proti Močnikovemu sedlu. Za sedlom še nekaj časa po markirani, potem pa ponovno bližnjica. Očientacijsko gledano sicer super izvedeno, točno tisto grapo, ki sem si jo zamislil. A do zdaj bi se lahko že navadil, da bližnjice niso vedno najboljša/najhitrejša opcija. Grapa bi že bila lepa, če ne bi bilo v njej ogromno podrtega drevja, podlaga pa je zelo spolzek in lomljiv lapor. Na katerega težko varno stopiš, nikakor pa ga ne moreš prijeti, ker ti vse ostane v roki. No, nekako se prebijeva do naslednjega kolovoza, ki prečka grapo. Od tu pa...raje kakih, hja par 100m, naokoli po kolovozu. Mislim, da je bilo hitreje. In to precej ;)
 |
| začetek plezalnega dela |
 |
| tu je bilo potrebno okoli |
 |
| kuku |
 |
| čez mahaste skale |
 |
| izravnava |
 |
| skozi zelenje |
 |
| tu pa imajo čisto pravi wc |
 |
| spet na spolzkem terenu |
 |
| nekaj med sestopom in surfanjem |
 |
| malo zoprno |
Komentarji
Objavite komentar