Nanos po Mladinski (4.11.2023)

 Po kar dolgem času na Nanos...ker je bil ravno na poti, ko se vozim iz Lj na Kras. Ni mi bilo za se vozit nekam okoli 🙂 Najprej sem nameraval iz Stran čez Votle stene, ampak ker je bil vrh ovit v oblake, okoli Postojne pa je padlo selo nekaj kapljic, se odločim kar za najkrajšo, po strmi gor.

Pa na koncu tudi tako ni bilo. Malo zamišljen od dejstvu, da že dolgo nisem hodil tu nekje izgubim markacije pa tudi potka postaja vse manj uhojena. Nič hudega, pač ena bližnjica, bom že prišel na pravo. Srečam še Štajerca, eden gleda v telefon in pravi "ni prava pot, ne?" "Ne...ampak bo že nekako prišla na markirano". Po občutku prečim v desno, kjer malo naprej že vidim markirano...a zdaj sledi potke strmo gor v skale, v plezalni del (dalo bi se tudi prečit naprej do markirane). Tega plezalnega dela je kakih 30, morda 40m, potem pa že pridem na travnike, ki se spuščajo s pleše in na uhojeno potko, ki pride direktno do antene. 

Na vrhu je megleno in vetrovno zato kar hitro sestopom nazaj dol po strmi. Precej je že slizana...mogoče je pa bolje, da sem šel kjer sem šel 😅 Srečam še štajerski par od prej...kar vesel sem, da sta obrnila nazaj na markirano.

"Sem šel obiskat tvojega prijatelja" pošljem sporočilo Markotu (letos ga je na brezpotju na Nanosu ugriznil modras). Pa ugotoviva, da ni bilo tu. Da je to že od prej znana Mladinska pot/smer. Aha...to je torej to, sem že slišal, nisem pa vedel kje je 😆 Bom šel pa še kdaj v lepšem vremenu 🙂

izhod iz plezalnega dela

že na poti

megleno