Križevnik - Veliki vrh/Zelenica - zadnji macesni in prvi sneg (1.11.2023)

november 02, 2023

Tehnično gledano so tudi zlati macesni prvi letos...saj jih do zdaj zaradi dopusta in potem še tečaja orientacije nisem imel prilike videti. Sneg pa tudi menda ni bil prvi, pobelilo je že...med dopustom. Za danes je že nekaj časa nazaj kazalo lepo vreme, a se je z vsakim dnem bliže napoved malo slabšala, cilji so se spreminjali, nabor kandidatov pa se je ožal. Tako je bila končna varianta iz Raven na Križevnik in naprej po grebenu na Veliki vrh in Zelenico, Ojstrica pa...bomo videli.

Na Ravnah sem že kar pozen, avtov že kar nekaj, macesni v zadnjih izdihljajih zlate, sneg pa...ja, kakšna majhna zaplata ga je že tu. Proti planini Poljšak že srečam, oz prehitim četverico a me potem od divjadi lepo uhojena gaz na tudi sicer vidni podki odpelje v rahlo napačno smer. 😅 Ko postane povsem očitno, da smer ni prava jo spet po neki potki mahnem počez in pridem naravnost na planino...in spet srečam znance od prej.

Tista zadnja strmina proti Križevniku je bila zaradi talečega snega nekoliko spolzka, z vrha pa vrhunski razgledi. A nekje, ne tako daleč stran, se počasi že nabirajo oblaki. Hm...malo zgodaj je še, zdaj naj bi bilo oblačno samo na zahodu... Se mi pa zdi, da je od zadnjega obiska (no, edinega pred tem🙂 na vrhu nekaj novega. Ali pa je bil miniaturni aljažev stolp samo skrit pod snegom...takrat je bilo kar konkretno gaženje...

Naprej po grebenu postaja vse bolj vetrovno. Sploh, ko pridem na vrh Zelenice. Zadnji del grebena iz tistega nekaj plezanja po skalah tik pred planotastim vrhom je bilo pa že kar precej poledenelo in je bila potrebna večja previdnost. To je bil tudi eden odločilnih trenutkov, ki je "zapečatil usodo Ojstrice". Za nameček pa se je le ta ravno takrat še zavila v oblake.

Sestopim na Z stran. Spet...ja SPET iščem pot prenižko na sedlo in potem prečim čez neko gamsjo stezico na markirano. Vmes še parkrat pogledam proti Ojstrici. Tu je podlaga povsem drugačna od ledu prej. Taleči se sneg, ki izdatno moči skale in vse skupaj naredi precej spolzko. Še zadnji žebelj v trugo Ojstrice... Vse to so razmere, v katerih sem že večkrat hodil...a danes mi nekako ni do nepotrebnega dodatnega tveganja. Le malo kratka tura je bila. Sem se nadejal bolj...celodnevne 😆

Za konec zaokrožim še mimo Dolge trate. Še malo dodatnega blata. Ta zadnji spust je pa ob dežju, še posebej pa talečem snegu sploh izredno blaten in spolzek.

Danes sem se prvič po avgustovskih poplavah vozil po najbolj prizadetih področjih. Za gor po dolini Črne in čez Raka, nazaj pa ob Lučnici in Savinji. Po skoraj 3 mesecih je še vedno močno viden obseg opustošenja. Da je bila sttvar še bolj "avtentična" pa je poskrbelo obilno deževje v zadnjih dneh. Vodostaji so bili visoki, ponekod kar potočki čez cesto. Vsa zemljina je nasičena z vodo. Še najbolj grozeče pa je zgledala Savinja. Upam, da v naslednjih dneh ne bo toliko dežja, ker področja zgledajo precej ranljiva za morebitne nadaljne katastrofe...