Letošnji podaljšan vikend od "mrtvaških praznikih" je bil res dobro izkoriščen. Po četrtkovi kraljevski turi se za vikend odpraviva v Dolomite na malo bolj umirjene "sprehode". In sprobat novo "posteljo" v avtu. Seveda govorimo o spanju, da ne bi kdo kaj narobe razumel 😆
Za soboto že kar hitro določi Valentina, kakšen je plan. Čez Korensko sedlo in Dravsko dolino do jezera Braies/Wildsee. Mogoče sem si to zadevo narobe predstavljal. Preveč pohodniško. A je sprehod okoli jezera bolj podoben tistemu okoli blejskega. Vsaj glede na maso ljudi. In tudi prometni kolaps je podoben 😅 Je pa sedaj, izven sezone, vsaj možen obisk. Poleti je potrebna predhodna rezervacija. Pa še tarife so takrat bolj "bohinjska". Sedaj je možno, na sicer ne najbolj uradnih parkiriščih, brezplačno parkiranje.
Samo jezero je lepo, s čudovito kuliso, a spet ne tako zelo drugačno od ostalih jezer v Dolomitih. In ja, ko vidiš, da se ljudje tam sprehajajo v "kapotih in lakastih čevljih" veš, da zadeva nima veliko skupnega s planinstvom 😅
Čez Cortino in prelaz Giau sem se že tolikokrat vozil, a nikoli v tem času. Macesnov je tu ogromno in nižje so v polni jesenski barvi ali še celo malo zeleni. Res da je že večer, in danes jih kaj dosti ne moreva več občudovat. Na prelazu skuham večerjo in že celo vzdušje je skoraj kot v kampu, saj sva obdana s samimi kamperji. Še poleti jih ni toliko. Ja, spanje v avtu je tu seveda legalno...za razliko od restrikcij pri nas...
4°C je zvečer, ponoči malo pod 0, saj je na lužah nekaj ledu. Improviziran kamper je dobro prestal 1. noč, a že takoj se porajajo ideje za izboljšave. Čas za izvedbo pa do naslednjega dopusta 😆
 |
| malo je gneča... |
 |
| macesni so še v jesenskih barvah |
 |
| realnen pogled na jezero ob množici ljudi... |
 |
| pa še bolj "instagramski" ;) |
 |
| sonce gre dol |
 |
| igre barv |
 |
| hotel ob jezeru |
 |
| večerja se kuha |
Naslednji dan se odpraviva na Formin (2657). Zelo razgleden vrh nad sedlom iz katerega se ob dobri vidljivosti vidi večino dolomitskih 3tisočakov. A nanj se ne gre direktno iz sedla, tu je navpična stena. Potrebno se je zapeljat malo nižje, na 1700m, kjer je začetek poti 437. Oz natančneje, pot prečka cesto. Tudi tu je zelo obljudeno, a se potem gneča nekako porazgubi.
Na tej višini so pri nas macesni po večini že odvrgli iglice, tu še vztrajajo v zlatih barvah. Ok, mogoče res malo "zarjavelo zlatih" (sej vem, zlato ne rjavi😆), a pod vplivom sonce še vedno polno zažarijo. In jih je res ogromno. Cel gozd je pretežno macesnov.
Na razpotju nadaljujeva na pot 435, v dolino Formin do škrbine Formin (2462). Ja, vse tu ima isto ime 😆 Pot je cel čas lahka. Na škrbini sije sonce in je skoraj poletno. Na sam vrh (Ponta Formin) ni več markirane poti, a je orientacija v lepem vremenu enostavna, enako tudi sam teren. Za nameček je še izdatno omožičeno.
Da kljub toplemu soncu ni čisto poletje pričajo flike ledu v osojnih mestih. Tudi okoliški 3tisočaki imajo nekaj malega snega na sebi. Večinoma res bolj za vzorec. Precej bolj so bele oddaljene Visoke Ture. Saj sem že napisal...ampak bom spet ponovil...razgled od tu je res fantastičen za tako lahko dostopen vrh 😁 Uro počivanja si vzameva na vrhu. Na prostranem vrhu pa je kar veselo, ni ravno neobljuden.
Iz škrbine Formin nadaljujeva krožno pot proti jezeru Federa. Markirana pot gre čez škrbino Ambrizzola. Obstaja še bližnjica. Seveda nemarkirana, a kar dobro uhojena. "Rdeča škrbina" (Forc. Rossa) morda malo zlovešče spominja na tisti Rdečo škrbino pri nas. In tudi zares je precej zoprna. Čeprav se pot skrajša za verjetno cel kilometer, ne morem reči, da bi jo priporočil. Pa še nisva se približala mogočnemu Beccu di Mezzodi. Kljub sicer skromni višini, zgleda kot neosvojljiv skalnat stopl.
Pri jezeru se ne ustavljava dolgo. Pričakovano je že v senci. Kulisa je še vedno čudovita. Samo temperature niso več čisto poletne, da bi "ure" posedala, kot sva takrat, 4 leta nazaj. Nenazadnje...je še kar nekaj vožnje domov, jutri pa šiht. Kar hitro sestopiva po poti 434, ki je za grebenom spet obsijana s soncem in macesni ponovno na polno zažarijo. Vmes je še ena "namenska" razgledna točka, preden se krog zaključi in se ponovno priključiva poti 437.
Izhodišče je v senci in že hladno, tako da se še enkrat odpeljeva na Giau kjer na soncu skuhava še eno juho iz vrečke in...ja, počakava do zahoda, potem pa domov. Vrhunsko izkoriščen vikend, nova pridobitev sprobana in služi svojemu namenu. A ob tem v razmišljanju ostaja nekaj grenkega priokusa. Namreč, da je danes velikokrat že ceneje se odpeljat nekam v tujino - niti ne tako blizu - kot obiskovat gore pri nas. Pravzaprav v tujino v svetovno znane kraje! V jesenskem času sva pogosto obiskovala Fužinske planine. In sedaj pridemo do boleče računice: slabih 50€ sva zapravila za nafto za prevoženih 650km. 0 parkirnin! Če bi šla prespat na Prehodavce iz Blata, bi bila računica 20€ nafte + 40€ parkirnine. Grozljivo!😡
 |
| dobro jutro, Passo Giau ;) |
 |
| Gusella |
 |
| sonce kuka tik za Forminom |
 |
| razpotje |
 |
| proti dolini Formin |
 |
| strmo se dvigujejo špice med dolino Fomnin in jezerom Federa. Najvišja je Cima Ambrizzola 2715 |
 |
| že malo višje, zadaj Tofane |
 |
| pogled iz škrbine Formin, Pelmo |
 |
| pa še Antelao in Becco Mezzodi |
 |
| zanimiv možic |
 |
| malo je ledeno |
 |
| pogled proti Civetti |
 |
| spodaj Giau, zadaj Marmolada in Piz Boe |
 |
| proti Tofanam |
 |
| Cima Ambrizzola |
 |
| pogled na Cortino, zadaj Cristallo |
 |
| zoprn sestop čez Rdečo škrbino |
 |
| znan motiv koče pri jezeru |
 |
| pa še z Becco Mezzodi v ozadju |
 |
| spet Tofane, levo 5 stolpov |
"Ja, spanje v avtu je tu seveda legalno"... ob tem bi samo dobronamerno opozorila, da na parkiriščih, kjer "Camping" ni izrecno prepovedan, je dovoljeno parkiranje tudi ponoči. K čemer pa ne sodi postavljanje mize, stolov idr. počitniške opreme izven avta. Ravnanje "uradnih oseb" se tudi razlikuje od področja do področja. Nekje le opozorijo, drugje znajo tudi oglobiti. Veliko užitkov na vseh poteh!
OdgovoriIzbriši