Vreme je srednje obetavno. KSA načeloma bolje kot Julijci. Pa ne da se mi daleč vozit, se bom tako ali tako že ju3. Pa zimske opreme se mi ne da nosit. Ampak bi vseeno eno turo, da se lahko reče "tura"...ne sprehod. A kompliciram? 😆 Kaj pa če bi...Lučkega deca pa Vežo? Čez Skok? To bi znalo biti to. Kar daleč stran smo prišli od prvotnih pogovorov/planov za danes...
Ne mudi se mi preveč. Okoli 7.15 sem v Beli. Prevladuje nizka oblačnost in obilica vlage v zraku. Prvih nekaj korakov po mokrem oz že skoraj po blatu. Obeti za Skok niso dobri. Bomo videli...je rekel slep...😆
Po dobrih 20min sem pod Orglicami. Grem še do slapu malo pogledat, po poskusit oprijem na mokrih skalah. Tu se še lahko igram, v Skoku bo šlo zares. Recimo da je test uspešen in gremo naprej. Nekaj časa kar naravnost po hudourniški strugi, dokler ne seka poti. In potem po poti. Pod Skokom prehitim še dvojico, alpinista (ali pripravnika/tečajnika/plezalca...da ne bo napačen izraz). Namenjena sta v Vežo. Upam, da se jima je izšlo...skala je zgledala zelo neobetavna za plezanje, ko sem šel mimo tistih sten😐
Skok je moker. Zelo moker. Čezenj teče potoček, v vsaki kotnjici pa luža. Ima pa novo pridobitev: štrik. Najprej sem rekel, da se ga ne bom dotikal. Saj je samo dvojka. Ampak v tistem srednjem delu, kjer je skala najbolj gladka in je treba it na trenje...v mokri skali... Kakšen meter ali malo več zgoljufam in se potegnem gor. Ravno 2 ali 3 oprimke. Sicer je tudi štrik v takem stanju, da mu ne bi zaupal svojega življenja, če bi bilo pod mano par 10m prepada😅
Pot se nato kmalu združi s tisto iz Najnar štanta in potem v Šraj pesek. Zdaj ga že toliko poznam da vem, da se je potrebno tiščat čim bolj desno k steni. Ne iz varnostnih razlogov...slednje bi bilo ravno obratno, pač pa zaradi čim manjše izgube energije, saj je pod steno podlaga precej bolj kompaktna in manj meliščnata.
Od kakih 1500m naprej se začne gosta megla. Ob gosti megli in razritem terenu zaradi lanskih ujm se držim čim bliže steni da ne bi zgrešil odcepa ki pride iz južne strani na Deca. Šele kasneje se zavem, da sem bil skoraj ves čas močno nad potjo in posledično sem enkrat moral tudi konkretno sestopit. Sicer se stalno vidijo neke stezice...kar pa ni presenetljivo, saj je tu cela kopica plezalnih smeri.
Parkrat sem še prečil kakšno krajše snežišče. Pazljivost je potrebna, ni pa kaj hujšega. Še največ snega je od sedla proti Decu, ampak tam so izteki lepi, sneg pa tudi močno gnil in ni večje nevarnosti zdrsa. O kakšnih bajnih razgledih danes ne moremo govoriti. Pravzaprav je bila vidljivost cel čas po domače v k****. Mraza sicer ni bilo...ampak v takem nimaš kaj dosti posedat na vrhu.
Nazaj ne grem po markirani pač pa po grebenu. No, recimo mu greben. Na Vežico in potem pod njo malo po svoje. Območje je večinoma poraslo z rušjem, označenih poti ni, so pa krave. Vsaj v potetni sezoni. In ko gre čreda krav čez rušje, ga obdela, kot bi ga pregazil tank😆 Prehodi torej bojo.
V planu sem imel, da bi iz Presedljaja skočil še na Konja...a v taki vidljivosti res ne vidim neke dodane vrednosti. Bom pač prej doma. Tako ali tako imam še delo z orientacijo.
 |
| V teh dneh, ko obeležujemo obletniko konča 2. svetovne vojne se tudi taka slika spodobi :) Pri nekdanji partizanski bolnišnici |
 |
| tisti "tabor" malo pred Orglicami |
 |
| očitno je bil pred kratkim nekdo tu |
 |
| Orglice |
 |
| Skok |
 |
| Naključno zagozdeni kamni...ali stopnice? |
 |
| pogled z vrha |
 |
| Šraj pesek |
 |
| Šraj pesek še z druge strani |
 |
| na Lučkem decu |
 |
| vrh |
 |
| še malo...pa bo vsa ta gmota zgrmela dol |
 |
| največ, kar se je danes videlo Ojstrice |
 |
| pogled iz Deca naprej proti Veži |
 |
| Petkove njive |
 |
| pasti pod snegom |
 |
| tega niso naredile krave |
 |
| dobro je pognojeno...fajn bo cvetelo ;) |
 |
| proti Savinjski |
 |
| nobene dodane vrednosti ne bo, če grem gor...vidljivosti ni nobene |
 |
| odlom pod Rzenikom |
 |
| Zakaj les pri gnitju pomodri? Saj v resnici ne...gre za glivo chlorociborio :) |
Komentarji
Objavite komentar