Akle-Starec-Srednji vrh (4.5.2025)

maj 09, 2025

Pa je končno uspel "preboj" na turi, ki me je že nekaj časa žuljila 😅 Čez Akle in Starec in potem iz SV strani na Srednji vrh. To, kar sem enkrat že poskušal...pa me je takrat pregnal dež. Baje sicer tista varianta, po kateri sem si takrat zamislil, ni bila najboljša. No...morda tudi tisto še probam kdaj. Ta, današnja, res ni tako zahtevna.

Čez Akle (1380) in Starca (1423) sem šel že tretjič ali četrtič. Torej tu res ni več neznank. No...recimo. Sestop iz Starca se mi zdi, da je vsakič malo drugačen. Vedno znova tipam za najboljšo varianto. Ker se mi iskreno zdi, da je tudi teren vsakič malo drugačen😅 Tokratna sprememba od zadnjič je bila obilica podrtega drevja. Vse povprek. Na močno strmem terenu.

Od sedla je potem še ene 150m vzpona, ko pridem do točke, kjer je v desno viden prehod na drugo stran grebena. Tu sem šel prejšnjič. A nasvete je pravil "tam moraš levo, ne desno, bo lažje" Levo in potem po grapi gor. Saj si predstavljam kje...ampak grem še malo čim bliže grebena in 50m višje se ponovno pokaže prehod v desno. Hm...precej znan teren mi je. Malo še oklevam...naposled se odločim, da sledim nasvetu. Nad menoj je rušje, sicer se vmes zdijo prehodi...ampak...kaj pa za prehodom? Do vrha je še 350m. Ob prečenju proti grapi se moram spet nekoliko spustit in naposled sem tam.

"Desna grapa je lažja, vendar je na koncu rušje. Leva je malo težja." Kaj pa če se pokažejo 3 grape?🤣 Nekaj časa se vzpenjam po skrajno desni, a jo hitro prekrižam. Jasno, ta je najkrajša in zgleda da se bo že hitro končala. Tudi...če me videz ne vara, neka sled preči proti sredinski grapi. Torej grem tja in po njej gor.

Grapa je močno razbita. Pošodrana in tudi z večjimi kosi, ki se niti slučajno ne držijo podlage, pač pa jih že vsak dotik lahko pošlje navzdol. Ampak to je to, neke omembe vrednega plezanja ni. Dvojke pomoje nikjer ne doseže. Konča se na približno 1650m. V rušju seveda. Že od prej se je videlo, da bo pasu rušja enkrat konec. Ne tako daleč naprej. Ampak do tam se je treba prebit. Na trenutke se vmes pokažejo prehodi, enkrat je še "puzanje" po gamsji stečini, kdaj pa tudi vlačenje gor na moč v stilu ferat. Le da so namesto zajle - veje😅 Aja, in razen gravitacije deluje še ena nasprotna sila: upor vej.

Dobrih 50m višje je tovrstnih težav konec. Najdem potko, ki definitivno je antropogenega izvora. Nisem namreč še videl gamsa z žago. Niti svizca...čeprav slednji meneda znajo zvijat vse živo🤣 Kakorkoli, od tu naprej je zadeva lažja in tistega pravega, prvinskega brezpotja je nepreklicno konec. Za zdaj. Morda tudi vmes obstajajo boljši prehodi kot sem jih našel sam. Težko je verjeti, da se je žaga pojavila kar nekje na sredini.

Na Srednjem vrhu malo piha. Za naslednjih par minut si oblečem dolge rokave. In tudi kar hitro sestopim. Malo si še ogledujem prehojeno. V smer rame/predvrha. Očitno mi prejšnjič res ni veliko več manjkalo. Še kakih 50m ali celo manj in bi iz druge strani prišel na tisto ramo. Verjetno bi bilo še nekaj več rušja kot danes, zadnji del pa bi bil potem isti.

Na Cjanovci srečam še četverico, ki je ravno na malici. Izmenjamo par besed in sestopam naprej, proti Javorovemu vrhu (1434). Ok...ni sam sestop, nekaj je še vzpona. Z Javorovega vrha gre še nekaj časa po grebenu kolikor toliko vidna potka, ki je naposled povsem zmanjka. Približno tam nekje, ali malo za tem, ko se greben razcepi. Naprej torej po občutku...in po spominu iz pred 3 let. In še vedno z občasnimi kukanji na karto. Zadnji del pa mešanica, malo direktno dol, malo po vlakah, katerih je tu celo mreža.