1. del: severna obala in ferate
2. del: Malcesine in Baldo
Tako, pa greva pokljukat še tisto, kar je ostalo od lani...ko naju je pregnal dež. Štartava v pon že precej pozno tako da prispeva zvečer v Torbole. Enako kot lani v kamp Maroadi. Danes samo še skuhava večerjo in spat. Sprobat nov "jogi" v avtu...sama postelja je že bila preizkušena 😁 Jutrišnji plan je pa že narejen.
 |
| tako zdaj zgleda "spalnica" |
Ferata Rio Sallagoni
Na kratko: gre za "sestro", da ne rečem že kar dvojčico našega Hvadnka. Malo daljšo in seveda starejšo. S povsem primerljivo težavnostjo. Ni delov, kjer bi bilo potrebno it čez na trenje, je pa 2x malo previsno in tam je pač treba čez "na rokah". Tako da ima na koncu tudi enako oceno: C.
Na začetku se takoj dvigneš na zajli in skobah zavrtanih v gladko skalo. Malo naprej je celo nekaj lepih oprimkov. A ta del je kratek, potem sledi dolgo a slikovito prečenje par metrov nad potokom v ozki soteski. Za izhodom iz tega dela se soteska razširi. Dovolj za most. Na eni zajli seveda. Pa tudi most je dovolj dolg, da se že čuti vibriranje zajle, če stopaš preveč "na trdo"😆
Za mostom je lažji del, sledi še krajši mostiček in edini malo daljši vzpon ter še druga ozka soteska. Pred to je še možnost izhoda iz ferate. Druga soteska je nižje nad vodo, parkrat se celo sprehajaš po kamnih ki štrlijo ven iz vode. Ja, seveda so spolzki. Kot je taka tudi večina terena v ferati, saj je stalno prisotna vlaga.
Izhod iz ferate je mimo...hm...verjetno čistilne naprave in med vinogradi z lepim pogledom na grad Drena. Ok...še lepši bi bil brez električnih kablov 😅 Grad tudi obiščeva (vstopnina 4€). Saj ni kaj posebnega...no, malo že zgleda kot iz filma. Ali kakšne srednjeveške RPG igrice. Zanimiv je predvsem glavni stolp, kar visok, na katerega se lahko povzpneš in nudi zelo lepe razglede na okolico. In dobiš točno predstavo, kje poteka ferata.
 |
| vstop v ferato |
 |
| začetni del |
 |
| slapič |
 |
| prvi previs |
 |
| bršljan |
 |
| prestop na drugo stran |
 |
| soteska se razširi |
 |
| most, na njem ravno omenjena Poljaka |
 |
| tu gre najbolj gor |
 |
| drugi most |
 |
| soteska se drugič zoži |
 |
| drugi previs, manj izrazit |
 |
| izstop |
 |
| grad Drena |
 |
| vas Drena |
 |
| dolina Sarche, čez tisto steno na sredini gre znamenina ferata Che Guevara |
 |
| soteska s ferato |
 |
| vas Dro |
 |
| grajska mačka je menda žejna ;) |
Ferata Vodna gospa (Signora delle acque)
"Vodni dan". Če je bila taka že prejšnja, greva še do te druge, ki ima tako ali drugače vodo v imenu😆 Ne, tu ne gre več za lahkotno prijetno osvežitev, pač pa je zadeva bolj resna. 150m vertikale. Povsem navpične vertikale. Zato tudi ocena D. No, osvežitev je še vedno 😁
Parkirava v vasi Ballino. Eno redkih plačljivih parkirišč, 4€. Saj bi se dalo verjetno tudi brez, samo na vseh okoliških je pisalo za goste picerij/gostiln/...in za marsikaj od tega je zgledalo, da sploh ne obratuje 😅
Označeno je tako tako...no, zadeve je malo zmedla nova vlaka čez travnik. Pa potem želja po sekanju poti...ki pa naju na koncu pripelje višje. Pač...dodatnih 100 višincev sva naredila brez potrebe...nič takega. Verjetno predvsem zato, ker nisem prebral celega opisa pač pa samo en stavek in takoj "vedel" kam je treba 😅🙈
Ferata poteka ob slapu na reki Ruzza. Prve navpičnice takoj po vstopu je za kakih 20m. Sledi krnica in tolmun ob padcu glavnega slapu. In dobrih 100m čiste vertikale. Nikakor ni za tiste z vrtoglavico, a na koncu (potrdila tudi Valentina) lažje, kot je sprva izgledalo. Večino časa so skobe. Kjer jih ni, so s pikamerjem navrtani lepi stopi. Ne samo stopi, že kar "šalce", za katere se lahko lepo primeš, tako da niti ni potrebno biti cel čas z rokami na železju. Ok...še vedno več kot pol časa. Za mostičke, še posebej spektakularen je tisti na vrhu glavne vertikale, ni samo ena zajla, pač pa dvojna in na njej železni "podplati". Malo me je edino presenetilo, da je na tako novi ferati, zgrajena je bila 2019, relativno malo tistih gumijastih stožcev na klinih. Saj tudi če bi jih bilo več...v takem vertikalnem svetu padec nikoli ni fajn... Glede na vertikalo se morda zdi, da gre zelo na moč. Ampak če imaš nekaj občutka za plezanje in ravnotežje...niti ni hudo. Že če bi moral prestavit samo 5 vreč cementa, bi verjetno bolj čutil roke, kot sem jih tu😆 Torej očitno ni bilo skoraj nič na moč. Da pa ne podajam samo svojega zornega kota... Poljaka, ki sva jih srečala na vrhu (pravzaprav smo se danes srečali že drugič, saj sta prav tako imela vodni dan🤣) sta se pritoževala nad odsotnostjo skob na par mestih (ravno to, kar je bilo meni najljubše😆), pa da je v rokah potrebne precej več moči, kot je v opisu.
 |
| pogled na slap, spodnji in zgornji |
 |
| tako izgledajo mostički |
 |
| čez spodnji del |
 |
| konec prvega dela |
 |
| glavni slap, ferata gre desno čez steno |
 |
| že visoko |
 |
| malo prečenja |
 |
| lojtrica in most |
 |
| most |
 |
| pogled dol |
 |
| vasica Ballino |
 |
| zadnji navpičen del...čisto rahlo previsno |
 |
| konec |
 |
| v sredini jezero Tenno, zadaj Baldo |
 |
| večerja... |
 |
| in še zaslužena sladica |
Ferati Scaloni in Anglone
Zjutraj sva morala najprej zamenjati parcelo. Prej je kazalo, da je kamp poln, zdaj se je nekaj sprostilo. Še dobro, da ni potrebno iskat drugega kampa. Nova parcela je morda celo boljša...le sosedi so sami tujci, prej sta bila dva Savinjčana.
Odpeljeva se do jezera Idro. V planu je bil greben Z nad jezerom. Po zemljevidu zgleda lep, razgleden. A sončen. In dan je vroč, ura že pozna. Pa saj vse to bi še nekako šlo...z nekaj muke ampak bi. Ampak brez hrane in pijače...em...ja...pri prestavljanju na drugo parcelo je moj ruzak ostal v kampu 🙈 J**** ga, je pač bil samo izlet do Idra😅 Po zanimivih cestah. Greva nazaj v kamp na kosilo...in potem delat plane za naprej... Saj plan kar hitro določi Valentina. Samo malo je še za počakat. Na bolj popoldnansko uro, gre namreč za izrazito vzhodno lego.
Uradno gre za 2 posamični lahki ferati (A/B), no, vsaj vsaka ima svoje ime. Ampak v resnici zgolj 2 kratka zavarovana odseka poti 428 in 425. Torej kratka odseka "zahtevne planinske poti" (nikakor ZZ). Za en lep krožen sprehod. Za samo veliko količino zajl imam občutek, da so tam predvsem kot nek učni poligon. Da se lahko neizkušeni učijo pripenjanja na kontroliranem in varnem terenu, brez nekih večjih možnosti padca. Pa vsake toliko so table z zgodbicami o nastanku poti, o planincih v "tistih časih" in še marsikaj. Aja pa Baita Crozolam s slikovito okolico. Skratka, dopustniško turističen dan 🤣
 |
| jutranji obisk...kdo ve, če so iste kot lani |
 |
| dolge stopnice |
 |
| iz lesenih še v kamnite |
 |
| ena od tabel z zgodbicami |
 |
| Ceniga |
 |
| roza vpisna knjiga in roza svinčnik...za punčke ;) |
 |
| cvetoči nagnoj |
 |
| toliko reštetinov, da ne veš skozi katerega pogledat ;) |
 |
| Dro |
 |
| potka po vrhu |
 |
| sestop |
 |
| slepec na poti |
 |
| analiza ture...če temu lahko tako rečemo ;) |
Ferata Colodri
Praznik dela. In še en dan, kjer je bilo bolj ukvarjanje z logistiko. Ampak vsaj na hitro zjutraj nekam skočiva. Colodri je vzpetina, ki se dviga nad Arcom. Do 400m pride nadmorska višina, kar je relativno na višino primerljivo s Šmarno nad Ljubljano...a s precej bolj strmimi stenami. Vsaj z ene strani. In tam je tudi speljana ferata. No, ne čisto v najbolj navpičnem delu...tam so verjetno kar zanimive plezalne smeri.
"Parkira se pri kampu". Tako piše v vodničku. In to jih očitno tudi precej počne. Še osebje iz kampa se zgleda ne vznemirja zaradi tega, čeprav je jasno napisano "privat parkirišče". Za moralne dileme velja omenit, da je veliko parkrišče še na samem začetku "Ulice Čehoslovaških legionarjev". Sicer je potem 500m sprehoda po ravnem pred vstopom v ferato...ampak to ravnino je v vsakem primeru treba prehodit. Če drugače ne pa za nazaj😆
Kratka ferata je menda zahtevnosti B/C. Torej nekje na ravni številnih ZZ planinskih poti pri nas. Recimo Hanzove na Mojstrovko. Seveda precej krajša, torej tako tehnično kot kondicijsko za začetnike v plezalnih poteh. Še največja težava je mestoma močno spolirana skala. Se vidi, da je obisk tu res masoven. Pa fajn je it zgodaj zjutraj ali že kar pozno popoldne. Vsaj, če gre za sončen dan. Lega je zelo sončna - obrnjena na V.
Na vrhu poklepetava z očetom in hčerko iz Trenta, ki sta prišla gor za nama. Pri sestopu po lažji poti pa srečava številne, ki se vzpenjajo. Kar nekaj se jih očitno odpravlja plezat. Smeri je tu precej vse naokoli.
Pot vodi še skozi center Arca. Slikovite ulice in dobesedno na vsakem koraku trgovinice s športno opremo. Sploh hribovsko. Verjetno se bi še dalo sprehajat po Arcu...ampak je treba nazaj v kamp...novim logističnim podvigom naproti...😅
 |
| Balvan močno prevrtan s svedrovci |
 |
| Čez "zglancane" skale s pogledom na Arco |
 |
| Oster pogled lahko ujame sidranje skal, da se ne vse skupaj podere |
 |
| Slikar s paleto? |
 |
| Konec ferate |
 |
| Spet sidra ki držijo skale skupaj |
 |
| Arco z gradom, zadaj vzpetina Brione ki loči Torbole in Rivo |
 |
| Ni ravno za začetnike 😅 |
 |
| Ulice Arca |
Komentarji
Objavite komentar