Zajmenove peči (16.6.2026)

junij 19, 2026

Zdaj se že redko zgodi, da najdem še kaj primernega za predšihtno, kjer dejansko še nisem bil. "Prekletstvo" tega, ko si že toliko prehodil 😅 Zajmenove peči predstavljajo skrajni Z del dolgega grebena Košute in so zgledale idealne za predšihtno. Celo za "uvajanje novosti". Vesna še ni bila nikoli zraven na predšihtni (ok, zanjo tudi tokrat ni, ker je na dopustu😆) in recimo, da zaradi tega nisem mogel še do minute natančno oceniti časovnice. A sem zelo malo zgrešil. Pa še to v smilsu "preveč konzervativne" časovnice.

Štart Pod Košuto. Na začetku po gozdnih cestah in vlakah. Dejansko gre cel čas kar strmo gor. Vlake grejo nekako do 1300m. Torej že več kot pol poti gor. Potem je stezica, enkrat bolj, drugič manj vidna. Občasno omožičena. Strmina pa se samo še povečuje.

V nekem trenutku se tudi stezica izgubi. Ali pa sem premalo pozoren. Bo pa brezpotno iskanje prehodov 😆 Saj je strmo, a teren niti slučajno ni tako zahteven kot v soboto. Tista travnata "ciljna strmina" pa, čeprav po karti ni poti, kaže neke sledi stopinj. Mogoče gre pa res vsak malo po svoje.

Pridemo pa zaradi "prvenstvene" variante gor desno od vrha, ne levo. In posledično nadaljujemo naprej, proti Košuti. Ne za dolgo, konfiguracija terena hitro da misliti, da to ni več to 😅 Prečenje do Velikega vrha je namreč precej zahtevnejše.

Sestopamo tam, kjer je po karti vrisana pot. A v resnici ni kaj dosti bolj vidna kot smer pristopa. Mogoče kakšen stop več, naklon pa tam tam. Torej je verjetno čisto vseeno. Je pa vendarle treba povedat, da je precej strmo in ni ravno za tiste nevajene izpostavljenih brezpotnih terenov. Pač gre za zahtevno brezpotje, kakor je tudi ocena na hribi.net.

V nadaljevanju, ko smo iz travnika nazaj v gozdu, gremo bolj ko ne po poti vzpona. Ne čisto cel čas, včasih celo bolj strmo dol, kot je bilo za gor. Ampak približno...zakaj bi se v brezpotju trudili z iskanjem poti.