Kredarica 11.1.2020
Nimam ravno navade, da bi šel 2
vikenda zapored v hribe v čisto iste konce. Ampak potem, ko je videla slike, je
bilo Valentini kar malo žal, da ni šla zraven. Če odmislimo vso gnečo – res
zimska idila. Pa je bilo potrebno še enkrat. Tokrat sicer samo do Kredarice.
Štart malenkost kasnejši kot
prejšnji teden, še vedno pa ponoči. Je pa bila zaradi polne lune noč svetlejša
in čelne lučke skoraj nepotrebne. In seveda tudi tokrat daleč od tega, da bi
bili sami na poti. Skozi gozd, preden se je začel sneg, še vedno zelo ledeno.
Višje pa bolje.
Ravno toliko smo bili poznejši,
da ni bilo tistega čudovitega sončnega vzhoda na Kalvariji. Dan pa lep, sončen in topel. Koča polna, tako
de bilo potrebno najprej počakat na »sedišča«. Uradno sicer zaprta, se pa dobi
pivo, čaj, kavo (morda še kaj) od vremenarjev.
Sestop brez posebnosti. No…mogoče
opozorilo, da se ne splača prehitro dol dat derez. Prejšnji teden je bilo v
gozdu že odtaljeno, tokrat še vse ledeno. Nasploh je bilo tokrat hladneje, ni
pa na Kredarici nič pihalo, kar je vsaj tam dajalo bolj topel občutek.
 |
| pogled z vrha Snežne konte |
 |
| sonce se prebuja |
Komentarji
Objavite komentar