Kovačnica nad Kurjo dolino (26.7.2020)

Pred kratkim sem videl odličen opis "poti" do te naravne znamenitosti. In sem rekel, pride na vrsto. Enkrat, ko bo tak dan, za kratko in sladko turo. In prišel je kmalu :) Po včerajšnjem Višu mi ni bilo za it na neko predolgo turo, sploh pa se mi ni dalo vozit. In potem kar hiter dogovor ob poznem vstajanju :) 

Na lepo nedeljo je Kamniška Bistrica seveda polna vozil. Vseeno sem pravilno predvideval, da bi moralo biti na manjšem parkirišču nad Spominskim parkom še kaj prostora.
Prvi del poti večinoma kar po suhi strugi. Ves čas lepo prehodno, vmes pa kakšna večja skala, ravno za se ogret. Nekaj plezanja danes še bo. Hitro se vidi svež podor, ki je tudi orientacijska točka. Mimo velikega balvana navrtanega s s klini in sidrišči (kasneje na piru Marjan pove, da tam vadi GRS). Ko se struga razcepi je treba desno proti podoru. Oz, bolje se držati bolj ven iz struge, če kaj prileti dol. Podor je res svež. In predvčerajšnji nalivi so očitno nosili dol nov material. 

Na hitro prečiva podor v levo in po desni strani "struge" (ki tu ni več struga) zagrizeva v strmo spolzko in močno pošodrano skalno pobočje. Pomislim, da mi tu ne bo všeč za dol... Naprej pa slediva dobremu opisu. Brez tega bi bila kar muka. Malo gor, malo dol, vmes nekaj borbe z rušjem. Je pa kar dobro omožičeno. 

Kovačnico gladko preplezava. In ko potem naprej ne kaže več, da bi bila še kakšna jama, postane jasno, da je to to :) Na slikah zgleda večja ;) Pot nazaj je bila v večjem delu nekoliko lažja. Vsaj jasno je bilo kam je treba. Na delu, ki mi že prej ni bil všeč pa pridem na idejo abzajla s pomočjo rušja. Oz bolje rečeno, "tarzanja" ;) Saj je šlo. Precej varno se je zdelo, pa še zabavno. Iglice pa povsod, skoraj še iz ušes so gledale ven :) 

Pri razcepu doline pa še v levi krak (od gledano v smeri toka - desni). Ta je bolj namočen in ponuja nekaj lepih tolmunčkov in majhnih brzic. Vse do zatrepa je teren lahek. Nekje višje gor nad zatrepom pa Kovačnica. Od tu se je seveda ne vidi. In tudi ne pride se do nje. Oz, bi bila že kar konkretna alpinistična smer. 

Tik preden začneva dokončno sestopati, iz doline, zgledalo je da ravno od Jurja vzleti helikopter. Višino pridobiva proti Kokrškemu sedlu, dokler se ne obrne proti Kompoteli. Nič dobrega to ne obeta, rečem. In res je bila reševalna akcija. Na srečo (ali povsem nepotrebno) sta se samo 2 Norvežana zaplezala (ponovno Marjanova informacija ;)

Vmes se še s Ferijem zmenim za "skupno" analizo ture ob hmeljevi kapljici. Z Bojano sta šla danes čez Zeleniške špice. 

p.s. Kovačnica je zahtevno brezpotje! Potrebnih kar nekaj izkušenj za gibanje in orientacijo v takem terenu. In nikar brez dobrega opisa poti.