V soboto mi Aleš pošlje sporočilo "S Ferijem se za jutri meniva za Triglav". Nekako me ne vleče spet gor po 10 dneh, ampak potem mi kapne, da so v planu verjetno Plemenice, kar se izkaže za pravilno predvidevanje...in takoj sem za :)
Okoli 5.20 v Vratih že kar precej zapolnjeno parkirišče, kar seveda pomeni tudi veliko planincev. Po predvidevanjih se jih na Plemenice ne usmeri prav veliko. Do Luknje kar dobro napredujemo. To pot sem imel precej v "nečislih", čepras pred tem še nikoli nisem šel gor, samo dol. No, če si še spočit, teža ruzaka pa je prilagojena za 1 dan sploh ni tako grozna :)
V Luknji je sonce že kar pošteno grelo, da bi še bolj je preprečeval vetrič. Tu se začne lepši del poti. Po nekem ocenjevanju je to celo postala najlepša planinska pot v Sloveniji. Stvar debate, vsekakor se strinjam, da daleč najlepša na Triglav. Vseeno imam zadržke pred objavo takih rezultatov...pot pač ni glih za vsakega. V začetnem delu sta ene 2 zajli malo slabše napeti. Ampak ni panike, saj naprej jih tako ali tako ni več :)
Od Sfinge naprej še snežišča, a teren ni strm, tako da kakšne večje nevarnosti ni. Zna pa še biti rahlo zoprna Škrbina, sploh zelo zgodaj. Sneg je takrat še trd. Saj ga ni več veliko, je pa strmo. Pa malenkost je treba dol z markirane. No, ravno toliko, da sta 2 nemško govoreča planinca, ki sta hodila pred nami počakala, da jima povemo, kako naprej. S strani Planike pa je škrbina še povsem zalita.
Na vrhu nekako, kot se spodobi za "romarsko pot". No, pravzaprav celo ni bilo tako hude gneče, kot sem pričakoval. Nekaj ima verjetno pri tem zaradi korone zmanjšana kapaciteta planinskih koč, pa tudi praktično z vsake strani je še kakšno manjše snežišče. Tudi s Kredarice. Zdaj načeloma res ni več problematično...no, razen če je kdo res prvič na snegu... In ne, število obiskovalcev ni zmanjšano na račun tujcev, najpogostejša pozdrava sta "ahoj" in "hi", šele potem pridejo "dober dan/živjo/zdravo".
Sestopimo proti Kredarici in naprej do Staniča, kjer nas čaka srečanje s še eno odpravo :) Vmes skočim še na Rž. Pri sestopu malo presekam pot in končno pride na svoj račun tudi cepin, da ga nisem čisto za brezveze tovoril :) No, brezveze ne bi ravno bilo, pač za vsak slučaj. Lahko ga bi uporabil že v škrbini, če bi se mi zdelo, da korak ni povsem siguren. Aja, markirana pot čez Rž (torej ne čez vrh) je skoraj povsem kopna. Samo še 2 neproblematični snežišči. Ogromna razlika v zadnjih 12 dneh.
Zadnji del sestopimo skupaj z Meto in Janijem, ki sta danes uspešno naskakovala Rjavino. Čisto brez težav tudi baje ni šlo (pretrgana zajla na mestu, kjer je snežišče). In skoraj na am-bam izberemo Tominškovo. Je povsem kopna, na delu, kjer je bilo še pred kratkim snežišče pa mokra in spolzka. Če smo se že lotili najtežjega pristopa, naj bo v stilu še sestop ;)
 |
| že precej polno |
 |
| proti Luknji |
 |
| že kar visoko nad Luknjo |
 |
| snežišče v škrbini |
 |
| še pogled dol |
 |
| iz Planike še vse zalito |
 |
| proti Rži |
 |
| končno prišel cepin na svoj račun ;) |
 |
| ogromno ga je pobralo v 12 dneh |
Komentarji
Objavite komentar