Podor pod Presedljajem in Martinj steza (3.9.2021)

september 10, 2021

Velik podor, ki je letos spomladi zgrmel iz stene Rzenika in odnesel del poti proti Presedljaju, pa tudi kar nekaj dreves, sem si že ogledal iz več strani. No, iz več vrhov. Od Konja in Rzenika tik nad njim, do Kamniškega deca na drugi strani. Pa sem rekel, da grem pogledat še malo bolj od blizu. Pot je sicer zaprta. A menda so obvodi. In tudi čisto zares mimo zasutega dela že nastaja nova pot. Količina materiala, ki je zletela dol, je velika. Tudi kar konkretni balvani.

Nad Presedljajem me iz pobočja Lučke kope pozdravi gamsja družina, jaz pa nadaljujem na Konja, na prvo razgledno mesto. Čisto popolnega razgleda ni, saj so višji vrhovi KSA zaviti v oblake.

Na Rzenik sprva nisem imel namena, a noge nekako same zavijejo gor. Ja nič, pa pojdimo še tja :) Z vrha kaže neka tabla naravnost dol proti planini, a potke hitro zmanjka v gostem rušju. Čudno, pa bi dal roko v ogenj, da sem tu že šel dol, pa ne 1x. Ampak bolj ko razmišljam...dejansko še nikoli nisem bil na Rzeniku v kopnih razmerah. Čudno, pa tako domač se zdi, kot bi bil že 100x gor...

Da ne bo sestop preveč dolgočasen grem proti Martinj stezi. In že kmalu nad planino, preden gre pot v gozd, se izkaže za zadetek v polno. Bogato obložene maline so me hitro zvabile "na pašo". Kar nekaj sem si jih privoščil, pa še naprej bi se pasel, a dan gre proti koncu. Vsaj vhod v Martinj stezo bi rad našel pri svetlem. Na poti naprej so dokaj pogosti možici, nekaj je tudi uhojeno, a smisel za orientacijo je potreben. Same Martinj steze pa navsezadnje sploh ni težko najti...z malo drugačnim pristopom. Namesto, da se cel čas matral s sledenjem potke, sem šel proti steni, ki pade v dolino Bele. Potem pa samo ob robu stene sestop pravokotno na Martinj stezo. Nemogoče, da bi jo zgrešil ;)

Še nekaj slik viharnikov ob zahajajočem soncu in hiter sestop. No ja, hiti se tu ne, vsa do tistega mostička...ki pa je počasi vedno manj zaupanja vreden.