Viševnik - Draška vrhova (15.10.2021)

 Po zadnjem sneženju se je vreme stabiliziralo in danes je napovedan lep dan. Pa tako ali tako še kar nekaj dopusta za porabit do konca meseca. Vleče me malo višje, a v "mešanih" razmerah ne bi ravno pretiraval. In dokaj nenavadno, proti Z je menda padlo manj snega kot v KSA in osrednjih Karavankah. Vsaj tako nekako zgleda.

Odločim se torej za krog nad Rudnim poljem: Vipevnik - oba Draška vrhova - Ablanca in nazaj. Za vsak slučaj imam s sabo nekaj zimske opreme...kar je še prišlo prav. Tudi štartam bolj pozno...da bi se kaj odtajalo, če je še kje kaj pomrznjeno. 

Do Viševnika (2050m) vse kopno. Prehitim par ljudi, a gneče na delovni dan pričakovano ni. Ena tudi že sestopa z vrha. Na per delih je bila podlaga še pomrznjena, pod Plesiščem pa že odtajana in tudi nekaj blata. Na vrhu malo vleče, na nič hudega. Nadaljujem naprej proti Srenjskemu prevalu. Spet mešanica pomrznjenih kopnih tal in blata. Torej povsem normalne razmere. 

Proti Malemu Draškemu (2132m) vrhu je najhujši klanec danes in tudi tehnična najzahtevnejši del. Zahtevna neoznačena pot sicer. Malo je bilo potrebno pazit zaradi talečih se flik snega, ravno toliko, da je bila kakšna skala mokra. Ena planinka že sestopa, malo poklepetava. Baje je na prečnici naprej proti VDV še snežišče. Takoj za tem srečam še enega sestopajočega planinca. "Nisem si mislil, da bom danes 2 srečal tu". "Jaz tudi ne :)". 

Na vrhu se ponovno ne zadržujem dolgo, malo poslikam in naprej. Glede na snežne zaplate nisem niti poskušal po grebenu. Pod Srenjskim prevalom srečam dvojico, ki sestopa po melišču, sledi jima še "znanec" od prej. Baje je tisto snežišče na prečnici kar malo zoprno. Nič, grem pogledat. Dan je še vedno več kot dovolj dolg, da lahko obrnem in grem naokoli. 

Hja, če bi čel še kakšno uro bolj pozno, snežišče morda sploh ne bi bilo nič posebnega. A tokrat je bilo še trdo. Ponoči zmrzuje. Brez cepina si res ne bi upal čez, spodaj je kar strmo. uporabim še stvar, ki v visokogorje načeloma ne sodi...a če se zavedaš njene uporabnosti, predvsem pa omejitev, tudi pride prav. Seveda govorim o derezicah :) Glede na to, da je bilo večinoma vse kopno, res nisem imel namena hodih v zimskih gojzarjih. 

Nasproti pride dvojica, brez zimske opreme, a zgledala sta izkušena. Poleg tega je zdaj nekoliko lažje, saj so vsaj malo narejeni stopi. Vseeno sem počakal (kolikor sem od tega mesta še videl snežišča), da sta bila čez. Potem na naprej. Proti Velikemu Draškemu vrhu (2243m) ponovno nekaj zaplat snega, a je bil že povsem zmehčan in ni predstavljal nevarnosti. Severna pobočja pa so bolj ledena. Svoje je dodal tudi zmeren severnik.

Na vrhu, oz tik pod vrhom, kjer je bilo popolno zatišje, pa skoraj poletno. Razgledi so danes vrhunski. Očak pa je bil z vsakim vrhom bliže :) Družbo mi delata kavki, a sta ostali malo razočarani. Kruha nisem imel, čokolada pa za ptice menda ni najboljša stvar. Sploh tista z visoko vsebnostjo kakava. Saj bo kmalu vikend, ni vrag, da ne bo takrat kdo kaj bolj radodaren ;) 

Sestopim po grebenu na Studorski preval in za konec še na Ablanco (2004), ki je tudi povsem kopna. Še največ sem po snegu hodil pri sestopu s studorskega prevala. Aja, čisto malo je bilo razočaranja nad macesni. Zlato se nakazuje...a so še skoraj povsem zeleni. Hm...nekako tako, kot Janja Garnbret v polfinalu...veš, da zlato zagotovo pride, a fizično ga še ni ;) 

Pokljuški gozdovi...včasih slovenski, danes bolj ko ne vatikanski :/ 

proti Viševniku


v daljavi Karavanke in KSA

Debela peč



Srenjski preval



"kočljivi del"


Ablanca


Veliki Draški vrh


severna pobočja so bolj zimska

najbližje Očaku danes








Konjščica





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prečenje Bavški Grintavec - Svinjak (26.6.2022)

Montaž čez Findeneggov ozebnik (24.7.2022)

Dolomiti 2022